Pozdravljeni!

Zanima me pravilna raba predlogov v in na v sledečih dveh primerih. Prosila bi tudi za obrazložitev.

Zaposlena sem na/v osnovni šoli.

Na morje grem na/v Hrvaško.

Hvala in lep dan

– zaposlena si v osnovni šoli
– lahko pa se nekaj zgodi (npr. kakšen spor med temi in onimi) na osnovni šoli

– greš NA Hrvaško, Na Kubo, NA Kitajsko, NA Finsko, NA Koroško, NA Grosuplje, …

Obrazložitev? Praksa, posluh, občutek, pravopis, instinkt, …

Obilo uspeha!

Meni se čisto fajn sliši tudi “zaposlena na osnovni šoli”. Pri Grosupljem pa paravopis navaja dve možnosit, lahko greš na in v Grosuplje.

Grosupeljcani recejo, da grejo V Grosuplje in nikoli NA.

Zaposlena si v osnovni šoli in greš na Hrvaško.

Res pa je včasih pravilno oboje. Greš v Ptuj, greš na Ptuj.

Mhm, zapleteno je včasih, kajne.

Če je pravilno, da sem zaposlena v osnovni šoli, potem sklepam, da je pravilno tudi, da sem zaposlena v gimnaziji oziroma v srednji šoli.

Ali kako drugače?

Nejica napisal:

> Če je pravilno, da sem zaposlena v osnovni šoli, potem sklepam,
> da je pravilno tudi, da sem zaposlena v gimnaziji oziroma v
> srednji šoli.
>
> Ali kako drugače?

Da, res je čas, da si malo razjasnimo pojme. Tako SSKJ kot SP navajata obe možnosti: učiti v ali na šoli, torej analogno biti zaposlen v/na osnovni/srednji šoli.

Glede gimnazije pa je naveden le predlog NA – učiti na gimnaziji.

Učila sem v osnovni šoli, a naravoslovne, športne in kulturne dneve smo na naši šoli imeli običajno na terenu.

Glede na Filipov zapis je v in na osnovni šoli enakovredno, a upam, da zgornji stavek pojasnjuje, da ni smiselno uporabljati obojega čisto na pamet in brez razmisleka.

V osnovni šoli: v okviru osnovnošolskega programa kjerkoli v Sloveniji ali v neki stavbi, kjer se izvaja osnovnošolski program

Na osnovni šoli: govora je o konkretni šoli, njenih učencih in delavcih.

Nikoli ne rečemo V OŠ Franceta Prešerna so imeli proslavo ob kulturnem prazniku temveč Na OŠ Franceta …. Zagotovo pa Proslave kulturnega praznika v osnovni šoli so tradicionalne.

V prostorih osnovne šole Franceta Prešerna bo krvodajalska akcija.
Na šoli Franceta Prešerna bo krvodajalska akcija. Stavek Na šoli … bi si lahko kdo razlagal tudi, da bodo krvodajalci delavci šole.

Kar se krajev tiče pa velja, da se uporablja predlog kot ga uporabljajo domorodci. Torej gremo v Grosuplje (in, kot je v nekem vicu, Jeseničani živijo na Jesenicama) . Toda, glede na to, da sta Nemčija in Slovaška imeni držav ženskega spola na a, ne vem, zakaj hodimo v Nemčijo in na Slovaško.

Moram reči, da si res kvalitetno in nazorno pojasnila rabo predlogov v/na na primeru osnovne šole, da torej predlog NA uporabljamo v glavnem takrat, ko imamo v mislih konkretno šolo.

Glede Nemčije in Slovaške pa mislim, da ni bistvo v tem, da sta imeni držav ženskega spola s končnco -a. Saj tudi gremo NA Vrhniko in V Ljubljano, brez vsake logike. Tako pač je :)))

ali je pravilno v krško ali na krško

V Krško.

Zanima me, ali je med / presledek, ali ga ni- npr.: je pravilno v/na ali v/ na?

Hvala

Poševnica je načeloma stično ločilo, torej pred in za njo ni presledka. Pišemo pa nestično, tj. s presledkom pred in za njo, kadar s poševnico označujemo različne vrstice, običajno tako ločujemo verze v pesmi. To pomeni, da je prvi del v eni vrstici, drugi del pa v drugi vrstici itn.
Pesem je lepa, / ker je ljubezen slepa
ali
Pesem je lepa,
ker je ljubezen slepa.

V primeru, kot je zgornji, izključno stično torej: v/na.

Pa še ena težava je s tem v zvezi, na katero najlažje pokažem na primeru: Lepe pozdrave iz morja. V tej povezavi je videti kot da je bil pošiljatelj v morju pa vsi vemo, da je bil na dopustu na morju. Majcena pomoč za pravilno odločanje pri izbiri s/z ali iz. Če smo v kleti, pridemo iz kleti. Če smo pa na strehi pa pridemo s strehe. Ali imam prav?