Predlog z/s
Spet eno zanimivo vprašanje … tudi tukaj se namreč jaz namenoma ne držim pravopisa.
Moj argument: gre za EN predlog v dveh oblikah (s in z), ki sta odvisni od – glej no, glej – izgovorjave. In samo izgovorjave.
Obstaja še kakšen podoben primer, na primer pri preglasih (o v e) v 6. sklonu. Tudi tam se ne glede na zapis (npr. radio, z radiem … to različico SP zdaj celo dopušča, prej pa je ni, če se ne motim).
Včasih so v pravopisu pač neumnosti.
Včasih z opozarjanjem na to lahko dosežemo odpravo teh neumnosti. Bom navedla samo en primer (pa jih poznam več): v zadnjem pravopisu je kot bil kot edini pravilen način izgovorjave glavnih števnikov od 11 do 19 naveden izgovor z naglasom na zadnjem zlogu. Torej tako, kot govorijo npr. Dolenjci, pa Štajerci … nikakor pa ni to uveljavljeno kot standardni izgovor. Šele po opozarjanju na to so bili vnešeni popravki.
Torej upanje obstaja. In na srečo imam zadosti znanja in zadosti podlage, da lahko uporabljam tudi lastno pamet. Tisti, ki je ne, naj pač slepo zaupajo pravopisu – kar je še vedno bolje, kot da se ne držijo nikakršnih pravil. 🙂
Se opravičujem, mislila sem, da me na nek način zafrkavaš. 🙂
Ampak pravzaprav bi se kar morala strinjati s tem tvojim predlogom. Res mi najpren niti malo ne bi bilo lepo videti zapisa “z človekom”, a iz načelnega razloga ne bi smela imeti nič proti. Saj sem malo prej sama napisala, da gre za en predlog, ki se prilagaja izgovoru naslednje besede. Ali ni to nekaj zelo neobičajnega za slovenski jezik? Saj v slovenščini se npr. soglasniki v besedi ne prilagajajo zvočnosni naslednjega soglasnika in nimamo principa “piši kao što govoriš”.
Samo razmišljam, da me ne bi kdo napadel, da rušim kakšne temelje. 🙂