Kako se pravilno bere predlog v? tako, da ga zvežemo s samostalnikom ali kot u (vhiši/u hiši, vpreteklost/u peteklost, …)

Na govornih vajah RTV Slovenije nas dosledno učijo “uhiši”, “upreteklost” …
Tudi pisna oblika npr. vnovčiti … je mutirala v unovčiti.

v katerih primerih V ‘mutira’ v U’?

Govorka, ne morem verjeti.

No, seveda ne pravim, da lažeš. 🙂 Ampak resnično ne morem verjeti.

Vsi ‘enočrkovni’ predlogi (v, s/z, k/h) se berejo skupaj z naslednjo besedo in nikakor niso zlog zase (to si včasih privoščijo pesniki s t. i. pesniško svobodo, zato da jim zlogi ‘štimajo’, vendar ni prav).

Če bi veljalo, da se tovrstni predlogi berejo samostojno (kar seveda pomeni z obveznim polglasnikom ali v primeru V-ja kot U), potem predlogov S in H ne bi potrebovali. Ta dva sta nastala ravno zaradi ‘nemogočega’ izgovora pred določenimi glasovi. Če skušaš skupaj prebrati npr.
z pismom
boš prebral
zbismom.

‘Rešitev’ tovrstnih težav pa, kot vemo, ni v tem, da bi predlog Z ‘osamosvojili’ – in bi ga potem lahko postavljali pred vse črke – temveč v tem, da imamo njegovo ustreznico – S. Enako velja za H, ki pred K in G nadomesti predlog K.

K.

Saj, niti RTV SLO ni več to, kar je bil, postaja bolj RTV LJUBLJANA, kot je bil kadarkoli.

Predlog v se različno izgovarja tudi glede na to, kaj je v njegovi okolici.

Če stoji za samoglasnikom se izgovarja kot dvoustnični v (u), npr. bo v očeh.
Če ne stoji za samoglasnikom in se naslednja beseda začne z zvenečnim glasom, se izgovarja kot obsoglasniška zveneča varianta v-ja (w), npr. tam v gradu).
Če pa ne stoji za samoglasnikom in se sledeča beseda začne z nezvenečim glasom, se pa izgovori kot obsoglasniška nezveneča varianta v-ja (narobe obrnjen w), npr. tam v hribih.

Tole sem spregledala. Seveda ne učijo, da se izgovarja kot u. Med u, w, v je razlika, a očitno je nekateri ne slišijo?