Včasih je veljalo, da se vsi prazniki pišejo z malo začetnico (npr. božič, novo leto, velika noč, dan državnosti,dan samostojnosti,…), zadnjič pa sem naletela na eno lektorico (oz. vsaj tako pravi, da je pri enem časopisu), ki je trdila, da se prazniki pišejo z veliko – Božič, Novo leto…
Vem, da so že bile debate na to temo, kjer so nekateri zagovarjali, da naj bi se nekateri prazniki (prevsem krščanski) pisali z veliko, ampak je kljub temu ostalo pri mali začetnici – celo voščilnice so večinoma popravili… Ali je na tem področju kaj novega in je SPP kaj spremenjen?

Bo kar držalo še “po starem”, praznike in posebne dneve pišemo z malo začetnico in pravilno je pisati božič, novo leto, štefanovo, valentinovo, silvestrovo idr.

Hvala za pojasnilo. Me pa skrbi, ker sem izvedela, da je ta “lektorica” diplomirana slovenistka. Kam smo prišli….

Prešernov dan in dan Primoša Trubarja se pišejo z veliko začetnico!

Slovenščina ima tudi dvojino, kenede.

PrimoŽa Trubarja gotovo cenimo, vendar se “njegov” praznik imenuje dan reformacije, občasno pa kar Kučanov praznik 😉

Pišemo tudi Marijino vnebovzetje in jožefovo (ki pa ni dela prost dan!). 😉

Marijino vnebovzetje je z veliko, ker je Marijino SVOJILNI (ne pa vrstni) pridevnik, tvorjen iz LASTNEGA imena. Enak primer je tudi Prešernov dan. Ta dva praznika sta izjemi. V primeru jožefovo (gregorjevo, valentinovo) pa imamo POSAMOSTALJENE pridevniške besede, ki poimenujejo praznike. In imena praznikov pišemo z MALO začetnico (tudi božič, novo leto …).

In kakšen praznik je jožefovo? Res ne vem.
(Ampak če je krščanstvo res monoteistična religija, sem jaz nuna.)

Nezapovedan.

Potemtakem tudi Silvestrovo z veliko?

Ne, silvestrovo je z malo (in tudi silvester v tem pomenu).