A kdo ve, kaj vse spada h pravopisu in kaj k slovnici? Menda se ločujejo pravopisne in slovnične napake.

Hvala, Hana

Predvidevam, da sprašuješ glede lektoriranja, potem je nekako takole:

Pravopis: ločila (vejica, podpičje, pika, klicaj …); zapis besed skupaj/narazen; velika/mala začetnica; deljenje besed; raba kratic, simbolov, formul; raba predlogov;

Slovnica: ujemanje po spolu; sklanjanje; raba časa; tvorjenke; besedni red;
raba zaimkov;

Stilno: besedni red; kohezivnost in koherentnost besedila; členitev po aktualnosti; ekonomičnost jezika; zaznamovanost;

No, takole približno jaz delim zadeve, ampak pri lektoriranju je nemogoče, da bi strogo popravljal le pravopisne napake. Meni se zdijo pri jeziku vse stvari preveč povezane.

Pravopis uči, kako besedo napisati. Določa tudi rabo velike začetnice, ločil (vejic, pik, vprašajev …), pisavo skupaj ali narazen (kulturnozgodovinski ali kulturno zgodovinski), pisavo tujk in še mnogo več.
Slovnica je razdeljena na več delov. En del (oblikoslovje) določa, kako besede pregibamo (ali je prav z nožem ali z nožom), drugi del spet, kako sestavljamo dele povedi, besediloslovje pa uči celo o tipih besedil, kaj je primerno za npr. življenjepis …
Skušala sem povedati preprosto. V grobem je to tako.

Jaz pravim, da človek, ki dosti bere (zlasti leposlovje), gre kdaj v teater, posluša kakšnorecitacijo po radiu itd., prejme vase ravno zadosti enega in drugega, da zna lepo in pravilno govoriti in pisati.

Na kratko, kot povsod, je treba tudi pri jezikih imeti odprto glavo, precej posluha, nekaj smisla, veliko vaje, pa bo vse lepo in prav. Samo piflanje ni nič, če nima podlage v razumevanju, v posluhu.

Obilo uspeha!