pravljica vaše mladosti
S. Makarovič: Pisano okno. Pri treh sem se naučila brati, do petega leta sem knjigo ogulila, malo tudi kje kaj dorisala … :)) Še danes, čeprav je “razcapana”, rada sežem po njej, tudi hčerki je bila všeč.
Ja, Ježkova hišica, odlična zgodba v verzih in krasne ilustracije. Tista pot po gozdu me je vedno najbolj presunila, megličasti gozd, nekakšna skrivnostnost …
Andersenova Mala morska deklica, originalna, s krutim koncem – sicer sem prelivala solze in jih še danes, ampak – izjemna. (In koliko je sploh pravljica? Kot odrasla bralka vidim pod pravljičnimi simboli čisto realne ljubezenske zgodbe.)
Sneguljčica v verzih, prepesnil Janko Moder. (Živela je nekoč kraljica, / ki mislila je dan in noč, / da je največja lepotica, / dokler ni zvedela nekoč, / da lepša pastorka je njena. / Raztogoti jo to na moč, / da vse postavi na kolena … – še vedno jo znam na pamet, otroka jo zelo rada poslušata.)
Veverička Skokica (mislim vsaj, da je bila skokica – imela je skromen rep, njena sestra pa košatega – lepa zgodba o tem, kako se lahko nekdo počuti manjvrednega in mora prenašati zaničevanje, o (ne)pomembnosti zunanje lepote; nazadnje pa za dežjem le posije sonce, ilustracije pa prečudovite).
Rada sem brala tudi Svetlanine iz zbirke Pravljice iz mačje preje.
Pa Slovenske ljudske pravljice.
Tri gozdne zgodbice.
Pravzaprav je bilo malo takih, da mi niso bile silno všeč. 🙂
Od knjigic Piki Jakob, Marinka, Pa ena zbirka disneyevih najlepših pravljic, od kaset pa prigode Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika pa Čebelica Maja, Kekec na hudi poti,… ogromno je tistih starih dobrih pravljic, se pa najde tudi kakšna nova ki je super. Pri nas je trenutno Prostoročasomat iz dežele pravljic blazno popularen 🙂