Pravica do časa za malico?

Pozdravljeni!

Preden mi kdo napiše naj si preberem kak zakon, naj povem, sem ga in vem kakšne naj bi bile moje pravice, ki pa so po moje kršene.

Torej, delam v prodajalni, sama, vsak dan 9 ur, ob sobotah 4. Vmes ne zapiram, niti nimam časa za malico. Delodajalec pravi da imamo itak vmes dovolj časa da kaj pojemo in je načeloma gluh za pritožbe, češ, saj dobite veliko denarja za malico. To je načeloma res, ampak ničkolikokrat se zgodi, da nekdo prikoraka v trenutku ko ravno nekaj grejem, ali pa ravno ugriznem v sendvič.

Včasih se tudi zgodi, da so stranke v trgovini zelo dolgo, tudi po uro, dve in je nemogoče sploh kaj zaužiti.

Ne zdi se mi pošteno, ne do strank, ki zagotovo opazijo različne vonjave, ne do mene, ki hrano dobesedno goltam, da ja ne bi kdo prišel vmes v trgovino. Pa vseeno pride.

Lahko delodajalcu sploh kaj rečem, kaj naj naredim? In predvsem, lahko trgovino za pol ure zaprem? Ker pravico imam, nočejo mi je sicer dati, si jo pa lahko sama vzamem. Ali ne?

Kakšen nasvet?

Če bi bila sam svoj šef in trgovina tvoja, bi jo zaprla in šla jest?
Pravica do malice ti seveda pripada, ne vem pa, če je kje predpisano na kak način jo moraš pojest.

Absolutno bi. Oz. bi imela tak delovnik, da bi lahko zaposleni oz. jaz imeli čas za normalno prehrano, ne pa hitrostno prehranjevanje. Ker, če šteješ še čas za vožnjo smo kaj hitro na 10ih urah. Kaj bi pa TI naredila? (in ne govorim o pravici do malice, ampak ČASU za malico- dve različni stvari)

Pozdravljena “lačna”,

glede na dejstva, kot jih navajte v sporočilu, ni dvoma, da delodajalec krši delovnopravno zakonodajo najmanj glede Vaše pravice do odmora; 1.odst. 154.čl. ZDR določa: “Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut.”

V kolikor ne zaleže Vaše opozorilo, lahko o kršitvah obvestite delovno inšpekcijo ali pa pooblastite pravne strokovnjake, da od delodajalca zahtevajo upoštevanje in spoštovanje delovnopravne zakonodaje. Nobenega dvoma ni, da imate pravico do malice in odmora, vprašanje je le, ali si “upate” Vaše pravice zavarovati in uveljaviti. Dejstvo je, da se samo od sebe žal ne bo nič uredilo ter da je za kakršnokoli spremembo potrebna Vaša aktivnost.

Lahko nam zaupate!

Zelo koristno je tole vedeti.

Moram pohvalit forum in Društvo za pravno pomoč in varstvo človekovih pravic, saj velikokrat izvem pomembne informacije. Še naprej tako in veliko uspeha,

Peter

Vsekakor malica vsakemu pripada. Poznam tudi to opcijo, čeprav ne delam v trgovini.

Spomnim se, ko so včasih imeli v ZD malične odmore. Vsi so bili nejevoljni. Sedaj jih nimajo. Nikjer niti v bolnicah ne piše, da imajo ambulante malične odmore. In lahko potrdim, da celo dopoldne sprejemajo paciente na enih in drugih lokacijah. Verjamem pa, da si kakšen operater in njegov team le vzamejo čas za odmor, da lahko naprej delajo nemoteno. Vmes, ko opravljajo ambulantno dejavnost, pa vmes še kakšne operacije store. In se sprehodijo iz ene stavbe v drugo.

Vprašala pa bi, v kakšni prodajalni delate? Če bi prišla v trgovino, kjer je prodajalna oblek, verjetno res ne bi kupovala stvari, ki bi se vonjale po golažu (kot nove). Primer je bil, ko so hodili ljudje v pisarne na obravnave, pa je ženska kuhala klobase v glavnem tajništvu, čeprav je imela možen izhod na malico.

Vmes še navajate množino (kot da vas je več), prej ednino (ste sama).

In to je res stvar delodajalca in delavcev. Strinjamo se vsi, da je vsem zagotovljena malica in čas. Ne glede na to, ali bi delala samo štiri ure. Kaj pomaga veliko denarja za malico, če si malice v devetih urah ali kosila ne moreš privoščiti.

Najprej hvala za mnenja in odgovore vsem. Ne vem še kaj bom naredila, na nek način se mi zdi butasto, da se pustim tako imeti za norca, na drug način pa me je strah. Vem, butasto.

Steffy, par odgovorov za vas.
Ednina-množina – delam sama, tako je, je pa po celi Sloveniji še dobrih 10 poslovalnic, kjer je isto stanje kot pri meni, se pravi za vse zaposlene velja isto. Zato pač množina, imamo, mišljeni kot zaposleni.

Delam pa v dokaj specifični tehnični trgovini, tako da se nič ne vonja. 🙂 No, razen ko kaj brbota. 🙂

Se strinjam z napisanim in zagotovo bom ukrepala. Ne vem še točno kako in kdaj, se pa jeza precej kopiči, tako da, sumim da kmalu. 🙂

Ok, tu ne razumem osnov, navajena sem pojesti zajtrk in to takšen, za vsak slučaj, da drži cel dan.

Želim vam, da dosežete s svojim le to, kar si želite s svojim načinom.

Ni specifičnega vonja, pred tem je specifičnost. Kot da bi se pogovarjal
Ne razumem pa ene ali druge izjave, ki mi je bila namenjena.- ne razumem dobro, ker nečesa ni, po drugi strani pa je, če se stranke po izražanju osebe pasejo vonjave , izražene od poveritelja ali samo nehotelja, kar se govori.

Skuhaj samo v svoji prodajalni, kjer se še vedno ne ve, nič, … no ja, skuhaj govedino in kakšen krompir.

In ko boš še enkrat predstavil/a tako, da je nekaj nemogoče, boš najprej le to dokazal/a.

Od nikogar tega ne zahtevam in niti ne tekmujem in niti ne stradam ali kar koli……………………………………………………………………………………………………………….

Ne zdi se mi pošteno, ne do strank, ki zagotovo opazijo različne vonjave, ne do mene, ki hrano dobesedno goltam, da ja ne bi kdo prišel vmes v trgovino. Pa vseeno pride.

***********************

Ok, oboje se tepe, pri eni ali drugi izjavi, ki je samo iz vaših ust.

Pri eni se po vaše vonja po nečem, ko ne morete želodca napolniti, po drugi pravite, da sploh to ni niti težava.

Lahko ješ z vonjavami ali ne moreš? Vonjave očitno niso hude.

Res ne razumem, če enkrat ne morete govedine skuhati v svoji pisarni, nato očitate malico komu drugemu. Ker se bojda kuha, no, pa smo spet tam.

Raje povej, kaj napletaš z blebetanjem; lahko pustim.

Nekateri ne jemo zato, ker nam ne paše in nismo kumrovi, niti debeli, zavaljeni, niti tvigiji. Nekateri jemo zato, ker jemo takrat, ko nam paše in ne takrat, ko nam zapoveduje moda, da je to potrebno početi (x) na dan.

Kaj se vonja ali se ne vonja, ko bi želela jesti? Nisem razbrala rauen za štos, ko ne veste, kako bi se odločili. Vsj na opis dogodkov.

Vsekakor ima vsak pravico do malice in časa, ki ga za ta namen izkoristi. Se pa izjave tepejo v izjavah,

Ješ/ste ali ne? In tisto vmes, pojeste ali je pač le smiljenje tega, da ne morete prezračiti?

Ali ste “pozabila” v 12 urah jutranji sendvič in ste se ga spomnila po slednjih urah, ko ste odhajali? In niste niti nič pojedla, ker ste raje padla dol od mozga in ste se želela naspati, da ste drugi dan stala pokonci?

Nekako ste omilili svojo zadevo in je brbotanje bolj ostalo na tem, da vam nihče ni skuhal kave.

Zato, odgovarjajte le tistemu, ki vam je prikrajšal opcije. V pogovoru z menoj, ste spremenila opcije. Želim le, da jih ohranite za svojega delodajalca, če menite, da je temu res tako.

Joj Steffy, ste po poklicu morda pravnica, ker se tako obešate na besede?

Kakorkoli, ponovno.

Omenila ste, da ne bi kupovala oblek, ki bi se vonjale po golažu (kot nove). Napisala sem, da vonj v trgovini ostane, a ne na artiklih. Ker je nemogoče. V zraku pa seveda je nekaj časa, precej logično in smiselno in verjetno, kajne?

Pritožil se ni (še) nihče, ampak sklepam, da koga pa najbrž moti. Tudi sama ste napisala nekaj primerov. Mogoče pa se motim in ne moti nikogar, tudi to bi bilo ok.

Kje pa očitam komu da si kuha?? Podpiram jih, če si! Če ciljate na stavek, da je stanje enako povsod, leti na delovni čaš in (ne) pravico do časa za malico.

Brbota lahko tudi juha, recimo

Kavo si kuham sama.

Dol ne padam, ker jem in niti približno ne pristanem na opcijo 1 sendviča v 12 urah, kot namigujete.

Mislim, da ste se preveč vrgli v neke nepomembne podrobnosti in pozabili bistvo, ki je bilo napisano v prvem prispevku. Povrh vsega mi izjave nad zvezdicami niso ravno jasne, no, nekatere so moje in so mi, nekatere pa ne vem od kod ste jih pobrali.

Z blebetanjem odgovarjam vam.

Pri eni se po vaše vonja po nečem, ko ne morete želodca napolniti, po drugi pravite, da sploh to ni niti težava. Zame ni težava, za druge morda je. Govorimo o vonju in zgolj o vonju. Ko vaši sosedje pražijo čebulu, če ste v bloku, vam je to všeč ali vas moti?

Lahko ješ z vonjavami ali ne moreš? Vonjave očitno niso hude. Seveda lahko, ponovno, mene ne motijo.

Res ne razumem, če enkrat ne morete govedine skuhati v svoji pisarni, nato očitate malico komu drugemu. Ker se bojda kuha, no, pa smo spet tam. Ni pisarna, ne očitam, kje je sploh omenjena govedina in očitanje?

Nekateri ne jemo zato, ker nam ne paše in nismo kumrovi, niti debeli, zavaljeni, niti tvigiji. Nekateri jemo zato, ker jemo takrat, ko nam paše in ne takrat, ko nam zapoveduje moda, da je to potrebno početi (x) na dan. Me veseli za vas. Jaz jem/kuham ker moram – zdravje. Ne moda, ne nič. Lahko mi verjamete, da bi se temu izognila, če bi se le dalo, šla ven, karkoli. Tudi sama ne uživam v tej situaciji, zagotovo. Za druge ne vem kaj počnejo, mogoče kuhajo, mogoče ne, ne vem.

Kaj se vonja ali se ne vonja, ko bi želela jesti? Nisem razbrala rauen za štos, ko ne veste, kako bi se odločili. Vsj na opis dogodkov. Ne razumem izjave. Ampak recimo, ko kuhate doma, je vonj ane? No, predstavljajte si, da je tak vonj v trgovini s fotoaparati, recimo. Bi vas motilo? Bi opazili? Se pa ne navleče in ne ostaja. Upam, da sem tokrat dovolj jasna.

Mislim, da ste nekako spregledali bistvo tega vprašanja, ampak ok, če se vam ob polnoči pa nekaj da pisati in loviti za besede in po nepotrebnem obtoževati, tudi prav. Jaz zase vem kaj je res in kaj ne, pa četudi po vašem mnenju blebetam.

Vse dobro in hvala za lepe želje med vrsticami.

Ne vem no. Če se obešate sami na polnoč in nekaj, kako izrazito je v nebo vpijajoče, če morda to pišete med svojo malico, kjer si kuhate golaž. Zato prosim, nepomembnosti so nepomembnosti.
In kot sem rekla, pač ne razumem vsega povedanega, ko enkrat pravite tako, drugič drugače. In tudi sedaj ne razumem, ker si predstavljam, da delate, kot pravite, vsak dan 9 ur.

Povedala sem tudi, da vsakemu pripada čas za malico. Dober tek.

Ja, bi me motilo in me moti, ko pridem v poslovni prostor, ki ni menza. In moti me, ko ljudje “dišijo” po kuhinji, čeprav nisem v menzi. Ja, me moti. In moti me, če sem pred tem stuširana in potem pridem nekam, kjer obstaja možnost, da se kuha navleče vonja. Pa da ne bo pomote, rada kuham, ampak v prostoru, ki je temu namenjen.

Zato pač stvar uredite z delodajalcem.

Steffy, bom prešla na tikanje, ker sem nevljudna. Mislim, da NOČEŠ razumeti. In mislim, da imaš velike probleme sama s sabo. Vidiš, jaz pa ne razumem tebe, tvojega zmedenega pisanja, stalnega omenjanja golaža in govedine (???). Če ti kaj ni jasno, preberi še enkrat, ampak sem prepričana, da je v tvoji naravi da pač vrtaš in vrtaš, hkrati uporabljaš velike besede in poskušaš iz drugih delat bedake, ter mešaš jabolka in hruške.

Ne da se mi več. Tudi po moji krivdi je debata že zdavnaj zašla, odgovor na vprašanje sem dobila, vse drugo kar je sledilo je pa le dlakocepljenje, preseravanje in s prvotnim vprašanjem nima nobene veze.

Steffy, hvala, mi je teknilo, upam, da bo tudi tebi tvoj goveji golaž, ki si ga očitno zelo želiš, saj mi ga non stop podtikaš.

Over and out. 🙂

Pri malici imajo še psi radi mir. Je več kot očitno. Kar pravi pregovor.

Pri poslu le ne mešajte čustev, temveč uporabljajte le razum. Kot sem svetovala že nekomu.

Zato ni bilo potrebe po čustvenem izlivu, ki ste ga podala. Ne gre niti za golaž, temveč vonjave, po kateri sprašujete. In to rešite z delodajalcem. Če že med časom malice lahko pišete na internet.

Ker sem človek in razumem, da vam pripada, kot že večkrat rečeno, tudi čas za malico, je vseeno, ali tikate ali vikate. Ne glede na vi ali ti, se vedno znam pogovoriti, čeprav vam včasih čustveno zmanjka in greste na ti, kot orožje za dosego cilja, ki ni na mestu in niti ne prinaša cilja.

p.s. odgovarjala sem vam zmedeno, kot ste sama. Ob pol desetih, ste imela čas za malico in ne kosilo in ste ga porabila za odgovor meni, namensto malice, kot pravite, da nimate priložnosti niti jesti. Zato … prosim, bodite dosledna, po čem sploh sprašujete.

Samo-tudi jaz ne razumem tvojega pisanja. Kar nekaj nakladaš, brez glave in repa, vsebina je konfuzna do amena…

Lačna je vprašala enostavno, jasni in direktno, ti pa nakladaš in leporečiš o nekem golažu in govedini in na koncu pojasniš, da pišeš zmedeno,da bi te “lačna” razumela:)))))Svašta….

Oh no, kako se vas da nasititi. Tako dopoldne kot na večer.

Povedala sem, da vsem pripada malica in čas za njo. Kaj ste povedala vi, razen, da želite biti opazna? Kjer gajstnost niti ne prihaja do izreza. Vse b.p., kar se tiče vas, pa sami napišite, če je b.p. Pozdrav.

Jasno je, zakaj je tišina, razen blebetanja brez teže besed. Oglasili ste se tisti, ki mi očitate nakladanje. Kakšno mnenje ste le sami podali, razen blebetanja, brbotanja, brez uteži? Če ste v službi, pejte še mal na net, ki vam bo plačan. Za njegovo visenje. Vašega udejstvovanja. Pa nikar ne hodite nato še na malico.

Gajstna je jasna. Povedala je mnenje. Namesto, da je mnenje podala meni, ki ni mnenje.Zakaj ni mnenja podala zgoraj pisoči, mi ni jasno. Morda je le ena izmed, ko si je ukradla trenutek, ko želi koga zajebavati, pa niti ne prokuži, da sama dela narobe.

Res, očitanje je na mestu, ko poda oseba še svoje mnenje, ki se ne tiče mnenja spraševanega. Beh.

Welcome z znanjem.

kej si picka?