pravi da je ves bogi, a seksal pa bi!!!
Pa kje si mene našla kot referenco? :/[/quote]
Joj, On_, navezovala sem se na pogovor med tabo in Katenjko (ko je izpostavila emigranta). Jaz pa sem dodala, da verjetno si tako kot vsi ostali, tu pa tam vse po vrsti. Glej, sem izpustila Nezvestobo, tega ti nisem pripisala, dobro?
Sem tudi izpostavila, da vse tisto velja bolj kot ne za veliko večino moških. Vsaj kar jih jaz poznam.
Nič slabega nisem mislila, no, saj me poznaš.
Glih zato sem fprašal….. 🙂
A napisano velja SAMO za moške, pa ne za večino, kar za vse, ne poznam izjeme.
Za ženske pa ne velja? O_O
Kar je bilo izpostavljeno sodi v kategorijo čustvenega manipuliranja in ravno pri tej stvari vam moški ne sežemo niti do gležnjev…… :/
Samo tega priznale ne boste pa če vas tudi iz kože derejo…ccccc
No, no… kakšne pa govoriš… 🙂 (hec)
Ne, res, nismo takšne, vse že ne. Nekako se bojim, da velikokrat moški nekaj vidite kot napad, neko “nasilje”, in še in še… in nam ženskam pripisujete vse tiste slabe stvari, vključno sedaj z manipuliranjem, ampak to še ne pomeni, da je vse, kar vi tako negativno doživljate, tudi v resnici tako mišljeno. Res, prisegam! 🙂
Včasih lahko res nekaj zgleda kot manipuliranje. Pa ni (nujno). Pogosto gre le za negotovost.
No, no… kakšne pa govoriš… 🙂 (hec)
Ne, res, nismo takšne, vse že ne. Nekako se bojim, da velikokrat moški nekaj vidite kot napad, neko “nasilje”, in še in še… in nam ženskam pripisujete vse tiste slabe stvari, vključno sedaj z manipuliranjem, ampak to še ne pomeni, da je vse, kar vi tako negativno doživljate, tudi v resnici tako mišljeno. Res, prisegam! :-)[/quote]Verjamem, da ni tako mišljeno, pa vendar (moški) to tako doživljamo.
To je vaše (edino?) učinkovito orožje in ga pač uporabljate kakor veste in znate. Ene malo bolj spretno, druge manj.
Moški to prenašamo eni z malo več razumevanja drugi manj. Naš izhod v sili je drugačne vrste agresija, takšna fizična, ko ima vsega poln kufer in udari po mizi, da se ta sesuje…..
Potem je deležen kritik (od vsepovsod) kak nasilnež je, nje nihče ne opazi oz sočustvujejo z njo…..
Zveza/zakon je pa odnos dveh, mar ne? 😉
Tako je On. Tudi udarec po mizi lahko dekleta, ženske doživljajo kot manipuliranje, čeprav gre spet le za negotovost, da morda z nami kdo manipulira. 😉 :))
Ne, to ne bo držalo.
Doma zmanjka kruha nap.
Ona reče: “A greš po kruh?”
Igra na karto sočutja, češ sem ga nekaj prosila in če mu je do mene bo to storil zame. On izbira, ker je rekla A greš, po njegovo je dala na izbiro greš ali pa ne greš, lahko izbira in si misli mogoče niti ni nujno in ga pač ne kupi na poti domov.
Doma kup kritik ker mu kao ni bilo mar, pritiska na njegova čustva, da se on počuti kot največji kup dre…a.
On reče:”Pojdi še po kruh.pika!”
Ni debate dalje, kar ona razume kot, da ji (stalno) nekaj ukazuje in to še razloži vsem (mimoidočim) “prijateljicam”…..
Potem doma “vojska” kaj je kdo mislil, ko je rekel in kaj je rekal pa ni mislil….bla,bla,bla
V principu pa gre le za različen način razmišljanja funkcioniranja m in ž. Sedaj pa pridi skupaj…. 😉
Tako se dogaja ja. Ampak, če razumeš razliko v načinu razmišljanja in podajanja besed, potem ne boš njene prošnje vzel kot “igre sočutja”. Če to razumeš tako, potem si preveč negotov oziroma ne zaupaš svoji ženski. Hec je v tem, da je že v njenih besedah zaznati “strah”, kar tudi moškega požene v strah (nezavedno), zato začne čudno razmišljati, če je kruh res potrebno kupit ali ne. Kdor svojo pozna in ji zaupa, ve, da je pogledala v košaro in ugotovila, da kruha več ni in ga je potrebno kupiti. Ona ne igra na nobeno karto sočutja, samo njeno razmišljanje je bolj “boječe”. Pravilno bi bilo “prosim, kupi kruh”. In to iz obeh strani, kjer na noben strani ni prevelike negotovosti. 🙂 Iz izkušenj pa tako že veš, da ga je treba kupit takrat, ko ga zmanjka. 😉
In tega dokler si mlad (itak) ne kapiraš in potem je ona kao (preveč) vljudna on pa ves negotov, kar ni pogodu ne enem ne drugem in gre vse v tri krasne.
In potem jamrajo kako ni dobrih moških/žensk in kje bi koga našli, ki bi jih razumel……
Z leti pa pridobiš izkušnje in ti včasih postane taka “prijaznost” moreča (če dotična ne skapira, da je moreče prijazna in ti, da si nasilen 😉 in si rečeš pa kaj je meni tega treba bilo, ker ni vse ravno tako preprosto kot naveden primer s kruhom…… 😉
Nisem tako trmasta. :))))))))[/quote]Samo, da rada nosiš pa je ok. :))))))))))))[/quote]
Nikjer nisem pisala o veselju. :))))))))
Ne, to ne bo držalo.
Doma zmanjka kruha nap.
Ona reče: “A greš po kruh?”
Igra na karto sočutja, češ sem ga nekaj prosila in če mu je do mene bo to storil zame. On izbira, ker je rekla A greš, po njegovo je dala na izbiro greš ali pa ne greš, lahko izbira in si misli mogoče niti ni nujno in ga pač ne kupi na poti domov.
Doma kup kritik ker mu kao ni bilo mar, pritiska na njegova čustva, da se on počuti kot največji kup dre…a.
On reče:”Pojdi še po kruh.pika!”
Ni debate dalje, kar ona razume kot, da ji (stalno) nekaj ukazuje in to še razloži vsem (mimoidočim) “prijateljicam”…..
Potem doma “vojska” kaj je kdo mislil, ko je rekel in kaj je rekal pa ni mislil….bla,bla,bla
V principu pa gre le za različen način razmišljanja funkcioniranja m in ž. Sedaj pa pridi skupaj…. ;)[/quote]
1. Narobe razumevanje. Ženska ne reče “A greš po kruh”, ker bi hotela v moškemu vzbudit občutke, ki si jih navajal, ampak ker je tako veliko bolj vljudno. Ker ti noče ukazovati. Ker želi pustiti moškemu njegovo velecenjeno svobodo. Izbiro. Vsaj navidezno, no…
Čez leta pa, zaradi odziva moškega “Zakaj pa rabimo kruh” napr. in vsega kar pride v odnosu zaradi pomanjkanja razumevanja, začne uporabljat Markotov način komuniciranja. Pa še to ni nujno, da ji bo ugodeno. Ampak dobro, moški so moški in ne sužnji, da nam bodo v vsem ustregli. Ne glede na to, kako bomo kaj rekli/rekle.
2. Ne da ji stalno ukazuje. Ampak da še po tolikih letih ni dojel, da obstaja tudi bolj vljuden način izražanja nujnosti izvajanja določenih dejanj. In upa, da bo moški (spet čez leta) dojel, da je veliko bolj primeren Markotov način komunikacije.
Tako malo, v bistvu, pa so potrebna leta. In en kup zamer, solz, slabih občutkov in še in še…
Saj bi se smejala, če ne bi bilo tako tragično žalostno.
Ne, to ne bo držalo.
Doma zmanjka kruha nap.
Ona reče: “A greš po kruh?”
Igra na karto sočutja, češ sem ga nekaj prosila in če mu je do mene bo to storil zame. On izbira, ker je rekla A greš, po njegovo je dala na izbiro greš ali pa ne greš, lahko izbira in si misli mogoče niti ni nujno in ga pač ne kupi na poti domov.
Doma kup kritik ker mu kao ni bilo mar, pritiska na njegova čustva, da se on počuti kot največji kup dre…a.
On reče:”Pojdi še po kruh.pika!”
Ni debate dalje, kar ona razume kot, da ji (stalno) nekaj ukazuje in to še razloži vsem (mimoidočim) “prijateljicam”…..
Potem doma “vojska” kaj je kdo mislil, ko je rekel in kaj je rekal pa ni mislil….bla,bla,bla
V principu pa gre le za različen način razmišljanja funkcioniranja m in ž. Sedaj pa pridi skupaj…. ;)[/quote]
1. Narobe razumevanje. Ženska ne reče “A greš po kruh”, ker bi hotela v moškemu vzbudit občutke, ki si jih navajal, ampak ker je tako veliko bolj vljudno. Ker ti noče ukazovati. Ker želi pustiti moškemu njegovo velecenjeno svobodo. Izbiro. Vsaj navidezno, no…
Čez leta pa, zaradi odziva moškega “Zakaj pa rabimo kruh” napr. in vsega kar pride v odnosu zaradi pomanjkanja razumevanja, začne uporabljat Markotov način komuniciranja. Pa še to ni nujno, da ji bo ugodeno. Ampak dobro, moški so moški in ne sužnji, da nam bodo v vsem ustregli. Ne glede na to, kako bomo kaj rekli/rekle.
2. Ne da ji stalno ukazuje. Ampak da še po tolikih letih ni dojel, da obstaja tudi bolj vljuden način izražanja nujnosti izvajanja določenih dejanj. In upa, da bo moški (spet čez leta) dojel, da je veliko bolj primeren Markotov način komunikacije.
Tako malo, v bistvu, pa so potrebna leta. In en kup zamer, solz, slabih občutkov in še in še…
Saj bi se smejala, če ne bi bilo tako tragično žalostno.[/quote]Ma ja kaj je to… meni je tudi…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Ponavadi ni problem in ne razlog za težave v trenutni situaciji, ampak so težave in nerazumevanje zaradi nerazčiščenih problemov, ki se vlečejo že leta in leta in se v nas kopičijo.
Zaradi tega potem že v malih nesoglasjih ali “napačno” uporabljenih besedah, vidimo zamero ali pa nek napad…Enostavno zato, ker breme nezadovoljstva nosimo v sebi in ga projiciramo v vsak možen trenutek.
Ponavadi ni problem in ne razlog za težave v trenutni situaciji, ampak so težave in nerazumevanje zaradi nerazčiščenih problemov, ki se vlečejo že leta in leta in se v nas kopičijo.
Zaradi tega potem že v malih nesoglasjih ali “napačno” uporabljenih besedah, vidimo zamero ali pa nek napad…Enostavno zato, ker breme nezadovoljstva nosimo v sebi in ga projiciramo v vsak možen trenutek.[/quote]Se strinjam, potem je dovolj kaplja čez rob. Saj ravno o tem pišem, da če z nekom živiš ne rabiš kup vljudnosti o kateri piše It. Ma kakšno vljudnost rabim, če doma ni kruha? Čemu?
Povej jasno in glasno rabim/o to, to in to. Kaj bi tu človek nekaj ovinkaril in dajal občutek navidezne vljudnosti in neko izbiro, če je v bistvu ni? Kakšna izbira? Ali kupi kruh ali boš lačen al kaj? :))))
Seveda se strinjam z Markom, da hvala in prosim sodita zraven, še vedno pa naj bi bila zadeva bolj jasno zastavljena in brez navidezne vljudnosti in izbire, ko le ta ni potrebna oz praktično ne obstaja in če se jo vseeno uporabi deluje bolj kot posmeh.
:))))))) Zakaj se ne bi kdaj nasmejala lastnim “grehom”? 😉 :)))
:))))))) Zakaj se ne bi kdaj nasmejala lastnim “grehom”? 😉 :)))[/quote]
S tem se pa strinjam, življenje vsakega človeka premore vsaj malo ali veliko ironije in umetnost se je iz tega znati (na)smejati.
No, če uporabiš namesto stavka : “Pojdi po kruh” stavek: ” Bi prosim šel po kruh”, to še ne moreš poimenovati kup vljudnosti.
Pa kako to misliš, da če si v odnosu, da ne rabiš bit vljuden. Veš, On_, se bojim, da ljudje dostikrat v odnosih pozabljajo na “pravilo”, ki se ga otroci učijo v 5. razredu. “Ne moreš bit vsakemu prijatelj, lahko pa se do vsakega obnašaš prijateljsko.” Pa ne zdej to tako 100% jemat. Saj veš, kaj je bistvo.
Vsak rabi določeno mero vljudnosti. Ne gre samo za kruh. Gre za to, kakšen človek si. Gre za spoštovanje. Ali nimaš občutka, da z stavkom : A greš prosim po kruh… človeku izkažeš več nekega primarnega spoštovanja, če lahko tako poimenujem, kot pa z ukazovalnim: Pejt po kruh.
Izbira je, seveda je. Lahko rečeš tudi, boš ti jutri šla po kruh, ker greš itak mimo trgovine, naprimer, pa danes skuhaj mlečni riž ali karkoli pač že. Seveda je izbira tudi, da si lačen. Je pa izbira tudi, da grem namesto tebe jaz po kruh. Ali pa kdo drug, ki gre slučajno mimo.
Saj ne gre samo za vljudnost, gre za izbiro. In gre za občutek, da nisi nekomu kot suženj ali otrok, da te lahko kar tako, brez izbire pošilja sem pa tja.
Vljudnost deluje kot posmeh ? V mojem svetu ne.
Grehom? Se lažje nasmejim lastni neumnosti. Grehom pa redko. Vsekakor pa ne, če z njimi (grehi) povzročam bolečino drugemu. Le kako bi se lahko smejala tovrstnim grehom. Bolečina drugega je tudi moja bolečina. Empatija, On_.
No, če uporabiš namesto stavka : “Pojdi po kruh” stavek: ” Bi prosim šel po kruh”, to še ne moreš poimenovati kup vljudnosti.
Pa kako to misliš, da če si v odnosu, da ne rabiš bit vljuden. Veš, On_, se bojim, da ljudje dostikrat v odnosih pozabljajo na “pravilo”, ki se ga otroci učijo v 5. razredu. “Ne moreš bit vsakemu prijatelj, lahko pa se do vsakega obnašaš prijateljsko.” Pa ne zdej to tako 100% jemat. Saj veš, kaj je bistvo.
Vsak rabi določeno mero vljudnosti. Ne gre samo za kruh. Gre za to, kakšen človek si. Gre za spoštovanje. Ali nimaš občutka, da z stavkom : A greš prosim po kruh… človeku izkažeš več nekega primarnega spoštovanja, če lahko tako poimenujem, kot pa z ukazovalnim: Pejt po kruh.
Izbira je, seveda je. Lahko rečeš tudi, boš ti jutri šla po kruh, ker greš itak mimo trgovine, naprimer, pa danes skuhaj mlečni riž ali karkoli pač že. Seveda je izbira tudi, da si lačen. Je pa izbira tudi, da grem namesto tebe jaz po kruh. Ali pa kdo drug, ki gre slučajno mimo.
Saj ne gre samo za vljudnost, gre za izbiro. In gre za občutek, da nisi nekomu kot suženj ali otrok, da te lahko kar tako, brez izbire pošilja sem pa tja.
Vljudnost deluje kot posmeh ? V mojem svetu ne.
Grehom? Se lažje nasmejim lastni neumnosti. Grehom pa redko. Vsekakor pa ne, če z njimi (grehi) povzročam bolečino drugemu. Le kako bi se lahko smejala tovrstnim grehom. Bolečina drugega je tudi moja bolečina. Empatija, On_.[/quote]Upam, da vem kaj je bistvo 🙂
Moje pisanje se je nanašalo bolj na tisto kar sem sam napisal tu mi pa hočeš podtaknit, da ne znam reč prosim in hvala v isti sapi pa napišeš stavek:
Lahko rečeš tudi, boš ti jutri šla po kruh, ker greš itak mimo trgovine, naprimer, pa danes skuhaj mlečni riž ali karkoli pač že., ki ne vključuje besede prosim….. 😉
Ne vem kako je drugod samo meni se zdi pretirana raba stavkov s prosim med dvema, ki živita skupaj že x let malo, kako bi rekel, pocukrana?, nič kaj iskreno mi ne deluje tisti prosim.
Ne rečem v situacijah ko se srečuješ z nekimi ljudmi s katerim nimaš nekega gobjega odnosa, za “domače” pa ne vem, saj se razume, da je neka izražena želja tudi obenem prošnja ali je to potrebno še ekstra poudarit?
Kup vljudnosti se je nanašal na tisti del kjer si “ženski stavek” (ali bi šel po kruh) raztolmačila ko vljudnost v primerjavi z mojo razlago ko sem napisal, da s temi besedami ženska preizkuša moža koliko ji pomeni v smislu izbire, če bo kupil kruh jo ima rad če ne mu ni mar zanjo. Banalen primer pa vendar se nam to pogosto očita pa tem ključu. Najprej kup “vljudnostnih stavkov” tipa “ali bi”, kao imaš neko prosto izbiro, ko pa izbereš narobe pa…… jaooo meni 😉
Čemu ponujat izbiro, če izbire ni? A ni to malo zafrnkantsko, ko imaš cel čas (leta) nekoga na preizkušnji?
Saj se ti (enega lepega dne, ko pada dež) mora zmešat……ccccc
On, saj imaš prav s to izbiro. Ampak, kaj če sploh izbirat. Kruha ni in treba ga je kupit. konec debate. Saj v resnici nimaš izbire. 😉 Razen, če ti je vseeno, da bodo doma lačni. :))
Forum je zaprt za komentiranje.