Prave ženske – pogumen popotnice
pa pojdi najprej sama po Sloveniji kot sem šla jaz. Pred 15 leti sem se za 14 dni usedla v avto in krenila najprej v Kobarid, Nadižo, Drežnico. Od tam na Cerkniško jezero, Bloke, Slivnico, Snežnik in nazadnje na morje Portorož, Strunjan, Izola…vse v šotoru in sama in bil je pravi žur. Potem sem krenila sama po Irski, vendar le za 10 dni, ker je full draga. Zdaj pa si zbiram enomesečna potovanja, destinacije pa so hribi višji od 4.000, ker se najbolje počutim tam kjer je bolj redek zrak. Priporočam ti, da pričneš počasi in na ‘varnih’ lokacijah kot je domovina in Evropa, potem pa dalje. Srečno! če se odločiš
Pozdravljeni,
kako ste me nasmejali vsi zgoraj. Mislim, da smem podati svoje mnenje.
Najprej hvala za vse pozitivne komentarje!
Potovanje do Pekinga ter nazaj je trajalo slabe tri leta. Skozi interakcijo z ljudmi ter okolico sem sebe kot ženska na novo odkrivala. Potovanje je bilo pestro tako v smislu doživljanja kot fizičnega napora. Bilo je lepo in bilo je grdo, preprosto ter naporno… Ni potrebno iti do Kitajske, da “doživite” nekaj novega, drugačnega. In tudi ni potrebno biti “super” ženska. Potrebno je imeti sanje, možnost, da sanje dobijo obliko, kanček trme ter ščepec sreče, da se pot zgodi, ter so dnevi sreče in joka. Ker jaz sem človek pač in ne robot. Je pa lepo če imaš ob tem še par posameznikov, ki te podprejo, zaupajo ter so ti pripravljeni brati poezijo v domačem jeziku preko Skypa, da se “sestaviš” ko ti je težko. Himalaja od blizu je lepa, a interakcija z ljudmi doda celi poti poseben čar in smisel.
Najtežje je potovanje v tej obliki “sprejeti” družini ter bližnjim. Mami mi je lepo rekla, da nekoč ko bom sama mama bom to lahko razumela. Prej pač ne….
Tako, da kamorkoli vas pot pelje tod okoli ali v daljne kraje srečno,
Marija
Forum je zaprt za komentiranje.