Prava ženska

Wd-ju verjameš, nam pa ne, a že od samega začetka ti pišemo isto lol

Aja, ker on je pošten lol Še spoznal ga nisi, otrok 🙂

če bi moški prav tako naredili korak naprej pri emancipaciji, potem bi imele ženske še vedno občutek, da niso naredile nobenega koraka naprej in bi se še bolj borile.
Nekaj takega, kot če imamo dva avta, ki tekmujeta kdo pa prvi in kdo drugi. Če prvi pospeši in prehiti drugega in potem tisti drugi še bolj pospeši, tisti prvi ne bo nič več v prednosti.

Ne vem, kaj bi naj moški naredili, da ne bi ostali zadaj ?
Prevzeti več odgovornosti in dela ?
Če to pomeni korak naprej, zakaj potem ženske ne težijo k temu koraku in prevzamejo več dela in odgovornosti ?
Spet dvojna (ženska) merila ?[/quote]

Sama emancipacije ne dojemam kot tekmovanja med spoloma. Izobraževanje in služba nista povezana samo z dobičkom ampak tudi s potrebo po novem znanju, udejstvovanju, lastno samopodobo, potrebo po finančni neodvisnosti (v prvi vrsti od staršev, kasneje tudi od partnerja).
Moški so ostali zadaj v smislu, da se še vedno dojemajo edino kot vir finančne preskrbe družine. Po službi pride domov, misleč da je svoj del opravil in ves ostali čas nameni svojim potrebam (šport, prijatelji, tv itd.), ženska pa ostane sama v skrbi za otroke in delo doma. Razumljivo, da nerga..a ti ne bi, če bi imel sodelavca s katerim skupaj delata na nekem projektu, imata enake zadolžitve in plačo, ob tem pa ti opraviš enkrat več dela kot on?[/quote] Ženske do moških ki imajo manj, ne čutijo spoštovanja. Tudi moški sami, ki zaslužijo manj se ne spoštujejo. Kar se tiče doma… Pojma nimam. Imam en tak primer, ki ga spremljam zelo od blizu. Ženska pridna, po cele dni od doma, dec skrbi za otroka, ko pride iz službe. Ni problema- dokler ni otrok. Potem pa?

Tako je. Moški mora bit superiornejši od ženske, če ne se baba hitro začne spraševat, kakšno korist sploh ima od njega.

Sama emancipacije ne dojemam kot tekmovanja med spoloma. Izobraževanje in služba nista povezana samo z dobičkom ampak tudi s potrebo po novem znanju, udejstvovanju, lastno samopodobo, potrebo po finančni neodvisnosti (v prvi vrsti od staršev, kasneje tudi od partnerja).
Moški so ostali zadaj v smislu, da se še vedno dojemajo edino kot vir finančne preskrbe družine. Po službi pride domov, misleč da je svoj del opravil in ves ostali čas nameni svojim potrebam (šport, prijatelji, tv itd.), ženska pa ostane sama v skrbi za otroke in delo doma. Razumljivo, da nerga..a ti ne bi, če bi imel sodelavca s katerim skupaj delata na nekem projektu, imata enake zadolžitve in plačo, ob tem pa ti opraviš enkrat več dela kot on?[/quote] Ženske do moških ki imajo manj, ne čutijo spoštovanja. Tudi moški sami, ki zaslužijo manj se ne spoštujejo. Kar se tiče doma… Pojma nimam. Imam en tak primer, ki ga spremljam zelo od blizu. Ženska pridna, po cele dni od doma, dec skrbi za otroka, ko pride iz službe. Ni problema- dokler ni otrok. Potem pa?[/quote]

Spoštovanje partnerja zavisi od stanja na trr? Mogoče pri nekom, ki išče sponzorja in ne partnerja.

Ženske do moških ki imajo manj, ne čutijo spoštovanja. Tudi moški sami, ki zaslužijo manj se ne spoštujejo. Kar se tiče doma… Pojma nimam. Imam en tak primer, ki ga spremljam zelo od blizu. Ženska pridna, po cele dni od doma, dec skrbi za otroka, ko pride iz službe. Ni problema- dokler ni otrok. Potem pa?[/quote]

Spoštovanje partnerja zavisi od stanja na trr? Mogoče pri nekom, ki išče sponzorja in ne partnerja.[/quote]
Ne samo, ampak tudi. Ne znam si predstavljat, kako bi živel z nekom, ki ima recimo trikrat večjo plačo kot jaz. Imel bi občutek, da jo oviram, da bi brez mene lahko dosegla precej več. Ti povej, jaz priznam, da se ne znajdem…

Ne samo, ampak tudi. Ne znam si predstavljat, kako bi živel z nekom, ki ima recimo trikrat večjo plačo kot jaz. Imel bi občutek, da jo oviram, da bi brez mene lahko dosegla precej več. Ti povej, jaz priznam, da se ne znajdem…[/quote]
Misliš, da ta občutek ni nič odvisen od tega, kaj ti ona sporoča s svojim vedenjem do tebe?

Če primerjam oba odgovora, potem tu nekaj ne štima. 🙂
Jaz verjamem wd-ju in da je pošten človek, pa mi ni jasno, zakaj ima takšne izkušnje, če pa ste ženske tako poštene in gledate na enakopravnost ?
Menim, da ženske vseeno niste tako nagnjene k enakovrednosti in kompromisom, še posebej, ker se že vsaka ima za močno žensko. :)[/quote]
Mogoče ima kaj zveze z letniki in statusi. Zadnji par let sem pač iskal srečo pri malo starejših, ker sem tudi sam malo starejši. So pa več ali manj ločenke…

Človek bi ravno od starejših pričakoval neko zrelost in razumevanje. Očitno pa slabe izkušnje naredijo človeka le še manj zaupljivega in sebičnega, ker vsepovsod vidi neko grožnjo in na sedanje trenutke projicira svoje slabe izkušnje.

Tisto, kar si citiral, je napisala “Hudo-musnica”. 🙂

Spoštovanje partnerja zavisi od stanja na trr? Mogoče pri nekom, ki išče sponzorja in ne partnerja.[/quote]
Ne samo, ampak tudi. Ne znam si predstavljat, kako bi živel z nekom, ki ima recimo trikrat večjo plačo kot jaz. Imel bi občutek, da jo oviram, da bi brez mene lahko dosegla precej več. Ti povej, jaz priznam, da se ne znajdem…[/quote]

Kaj pa če je s tem zadovoljna in ne rabi še več? Bi rekla, da maš manjvrednostni kompleks al pa izhajaš iz sebe in ti uspešna kariera precej pomeni, vse ostalo, kar pride zraven, pa ti je breme na poti k temu cilju.

Človek bi od tako izkušenega, zrelega človeka, kot si ti, pričakoval, da bi že vse to moral vedet.

Človek bi ravno od starejših pričakoval neko zrelost in razumevanje. Očitno pa slabe izkušnje naredijo človeka le še manj zaupljivega in sebičnega, ker vsepovsod vidi neko grožnjo in na sedanje trenutke projicira svoje slabe izkušnje.

Tisto, kar si citiral, je napisala “Hudo-musnica”. :)[/quote]
Bere se res tako… Samo, predvsem sem naveličan vsega skupaj. Mah saj o tem sem že pisal.

Zanimivo pri vsem tem je, da ko se to pojavi pri prvem otroku, jih kljub vsemu veliko “sili” še v drugega, tretjega…, kljub vsem naporom in nezadovoljstvu. Na ta “fenomen” do sedaj še nisem dobil pravega odgovora. In delno se lahko za tako situacijo išče “krivda” tudi v tem, da si ženska velikokrat otroka enostavno “prilasti” oz. si jemlje pravico do dokončnega odločanja glede njegove vzgoje in skrbi.

Človek bi od tako izkušenega, zrelega človeka, kot si ti, pričakoval, da bi že vse to moral vedet.[/quote]
Saj to že dolgo vem. Samo to še delim z drugimi.

Sicer pa- a ni pesimist optimist z izkušnjami. Če se po nekaj slabih izkušnjah ne začneš spraševat kaj je narobe…. so slabe izkušnje najmanjši problem ki ga imaš.

Tistemu, čemur sem odgovarjal, je napisal WD, je pa res, da sem malo zmrdal gnezdenje in ni najbolj pregledno.

Ah kje, moraš bit večni cepec in še naprej nasedat enim in istim foram.

Prvo žensko sem spoznal pri 18 letih vendar poznal se jih že prej .
A ta prva ljubezen je zelo otročja in se rada crkla .
Mene je velikokrat varala ter tapla za radi prijatlic .
Za dna leta me celo uzmerja za radi dveh prijateljev ki je bila celo zalubljena .
Vendar boh no dan da jih pozdravim kaj celo odgovorim je tako huda da me klofta .

Jaz težave pri tem, da sta partnerja enakovredna ne vidim. Ali je res “resitev”
samo ta, da je eden podrejen?
In BMW. ..Ženske ne želimo biti samo zadostne. ..V to nas prisilijo moški, ki gredo….[/quote]
Huh… NImam pojma. Jaz svoje vloge v zvezi ne vidim, zato sem sam. Po določenih merilih sem bil treniran za copato:-) Če popredalčkam svoje zmenke v zadnjih nekaj letih: nekaj je bilo tahitrih, ki jim je bilo samo za radosti- jebat ga sam pač nisem tak, že zaradi zdravja samega ne. Nekaj je bilo takih, ki so hotele dobit dedca zaradi koristi, dve ker sta bankrotirali, ena, ki je svojega bivšega že uspela spravit med klošarje, pa par takih, ki sta iskali hišnike, samo da tega niti nista upali priznati. Nekaj je bilo pa takih, ki so me precej presegali v željah in so bistvo življenja videle v potovanjih, hotelih in podobno. Pa še kakšna karieristka se najde, ki sploh ne vem zakaj išče partnerja, saj nima časa zanj. Sam sem bolj skromne sorte, se mi pa ne da igrat hlapca in se ne odzivam na žvižge kot razni štirinožci. No zdaj mi pa razloži, kje ga okopavam. Nočem podrejenosti, niti nočem podrejat. Nisem pa še srečal močne ženske, ki bi bila pripravljena na kompromise. Aja še nekaj- ne maram prepirov do te mere, da jo zbrišem. To pa je eden od mojih hib, tako pač je.[/quote]
Kar se mene tice, gre za spisek tipicnih izkusenj z zrelimi zenskami. Zrela zenska je predvsem preracunljivo bitje. Vecina od potencijalnega partnerja isce korist. Denar, storitve, ipd. S preskrbljenimi, ki si moskega zelijo bolj zaradi druzbe, pa se je treba se vedno “ujeti” v zivljenski filozofiji. In dva 40-letnika, da ne govorim o starejsih, vsak s svojo bogato zgodovino, se tezko ujameta. En bi to, drug bi drugo. In tako na 100 podrocjih. Kje je to za skupaj… In pride cas, ko zmanjka motivacije, da bi clovek se kaj poskusal.

Zanimivo pri vsem tem je, da ko se to pojavi pri prvem otroku, jih kljub vsemu veliko “sili” še v drugega, tretjega…, kljub vsem naporom in nezadovoljstvu. Na ta “fenomen” do sedaj še nisem dobil pravega odgovora. In delno se lahko za tako situacijo išče “krivda” tudi v tem, da si ženska velikokrat otroka enostavno “prilasti” oz. si jemlje pravico do dokončnega odločanja glede njegove vzgoje in skrbi.[/quote]
Mogoče se temu fenomenu preprosto reče materinski nagon.

Zanimivo pri vsem tem je, da ko se to pojavi pri prvem otroku, jih kljub vsemu veliko “sili” še v drugega, tretjega…, kljub vsem naporom in nezadovoljstvu. Na ta “fenomen” do sedaj še nisem dobil pravega odgovora. In delno se lahko za tako situacijo išče “krivda” tudi v tem, da si ženska velikokrat otroka enostavno “prilasti” oz. si jemlje pravico do dokončnega odločanja glede njegove vzgoje in skrbi.[/quote]
Mogoče se temu fenomenu preprosto reče materinski nagon.[/quote]

he, he, a tako? Ampak saj smo vendar ljudje in se menda od živali razlikujemo po tem, da imamo razum s katerim naj bi kontrolirali nagone.

Običajno svoj razum uporabimo zato, da čimbolj na preprost način in s čimmanj truda zadostimo svojim nagonom. 🙂
To je funkcija uma.

Ker pa imamo ljudje različne potrebe, pa pričakujemo, da bodo drugi uporabljali svoj razum tako, da bodo čimbolj zadostili in se prilagodili našim potrebam. 🙂
Zato si ženska prilasti otroke, če se moški ne strinja z njo, ker le tako lahko neovirano izpolnjuje svoje potrebe.

Men vsa ta dilema gor dol…Kdo bo kej pa zakaj pa kako…ni jasna spljoh.
ČE grem v partnerstvo, potem grem zato, ker je v dvoje pač
1.luštno
2.lažje
Pač nisi za vse sam, pa še za stisniti se imaš h komu …in to je to.
Da bom pa sam gruntala la kdo je glavni in kdo bo koga komadiral. ..Ne hvala.

Na koncu pa se izkaže, da ni prav nič :
1. lušno
2. lažje

Mah…jest počas premislam, da je vse samo še stvar kondicije. …jamrat,kako je vse brez veze je brez veze, ker SO tudi dobre izkušnje in SO tudi fajn partnerji…Mogoče ne za vedno, ampak so.
Počas je bolj sam lenoba problem…

Mah…jest počas premislam, da je vse samo še stvar kondicije. …jamrat,kako je vse brez veze je brez veze, ker SO tudi dobre izkušnje in SO tudi fajn partnerji…Mogoče ne za vedno, ampak so.
Počas je bolj sam lenoba problem…[/quote] Nobena stvar ni brez zveze, vse ima svoj pomen. Vsaka izkušnja je za nekaj dobra. Ostalo- motivacija, lenoba, …. stvar debate.