Poženščeni moški -oddaja na TV
Znajdeš se že, ko pa človek prebere tvoj pogled na življenje, pa slepec opazi da ti veliko manjka. Očitno samo samostojnost ni dovolj a ne. Kaj se je zgodilo z ljubeznijo do drugih v tvojem svetu?
Zato, ker je to neizvedljivo. Z veseljem bi ga pustil pri miru, samo kaj ko nimam na razpolago funkcije – ignoriraj. Torej sem prisiljen prebirat njegove debilne replye na moje komentarje. Sem ga že prosil, če me lahko pusti pri miru, pa se ni strinjal, sem tudi Primožu pisal naj posreduje vmes in prav tako nobenega efekta. Pač moten je, kaj naj ti rečem, takšnega človeka bi bilo potrebno strpat na zaprti oddelek.
Ne rabim moškega, ki hodi po meni. Všeč mi je moški, ki hodi ob meni.
Servise rabijo naprave in stroji, ki jih uporabljam. Jaz si želim srčnega moškega, ob katerem ne bom izgubila svojega smeha, smisla za humor. Srčni – ljubeči moški obstaja – želim si, da bi ostal. Ob meni. Nekoč. Za vedno.[/quote]
Mislil sem pač bolj v ekonomskem smislu. Včasih so ljudje, predvsem revni (in takih je bila velika večina) stopali v zakon predvsem iz ekonomsko-eksistencialnih razlogov.(in to velja za oba spola!) Po domače povedano da bi si ustvarili delovno silo za kmetijo/obrtno delavnico, na kateri bi bili v veliki meri samozadostni. (pordajali in kupovali so le redkoma, razen obrtniki pač hrano) Enostavno to jim je bila glavna prioriteta. No ta gospodarska struktura se je s kapitalizmom in “delitvijo dela” končala kar je definitivno moralo vplivati na moško- ženske odnose. Takrat je šele v širše mase ljudi prodrla plemiško-buržoazna ideja romantične ljubezni, itd..
Nekateri se pritožujejo kako so danes moški bolj “cagavi” kot včasih kar je po moje mit. Spremenilo se je pa to, da se morajo danes ukvarjati z raznoraznimi igricami, odnosi, predstavmi, itd.. ki so se spletle okrog modernih razmerij in ni čudno, da se jih veliko izgubi v tem. Bog ve kako bi se v tem recimo znašla večina naših (pra)dedkov, ki naj bi bili simbol neke ultra moškosti. Pomoje ne najbolje. Ampak pri njih je šlo nekako tako – tista je pridna, delovna, ima bogato doto – malo so se dobili starši- in hop zakon je bil sklenjen. Pol sta pa itak oba delala toliko fizično, da jima razmišljanje o “odnosih” niti na kraj pameti ni prišlo. Isto tako je mit, da so se ženske danes “pomožačile”, včasih pa naj bi bile nežne. Ženske so bile včasih zelo “krute” in trde, ker je bilo kruto in trdo okolje v katerem so živele in delale. OGROMNO otrok je umrlo v zgodnji dobi ravno zato, ker so bili zanemarjeni. (dobro nekaj je bilo tudi neznanja). “Materinsko poslanstvo in nežnost” je prišlo kot romatnična ljubezen šele kasneje, po tem ko je zakon izgubil predvsem ekonomsko funkcijo in je moral dobiti neko dodatno utemeljitev.
Imaš prav. V veliki večini. Razlika med odnosi nekoč in danes je ta, da so včasih odnose zelo konkretno in tesno živeli, danes pa se več o odnosih govori, kot pa se jih dejansko živi. Takrat je življenje “teklo bolj počasi”, kar je bil občutek – med delom, ki ga je ročno opravljala cela družina skupaj ali cela vas, so se imeli čas tudi kaj pogovorit. Ko so to zamenjali stroji, so imeli tudi čas, a je bil hrup preglasen; ker so hitreje opravili, so opravila količinsko povečali.
Sedaj smo tu, ko samska ženska ni pripravljena it v zvezo, če se ji čustveno ne izide.
Ne rabim moškega, ki hodi po meni. Všeč mi je moški, ki hodi ob meni.
Servise rabijo naprave in stroji, ki jih uporabljam. Jaz si želim srčnega moškega, ob katerem ne bom izgubila svojega smeha, smisla za humor. Srčni – ljubeči moški obstaja – želim si, da bi ostal. Ob meni. Nekoč. Za vedno.[/quote]
Mislil sem pač bolj v ekonomskem smislu. Včasih so ljudje, predvsem revni (in takih je bila velika večina) stopali v zakon predvsem iz ekonomsko-eksistencialnih razlogov.(in to velja za oba spola!) Po domače povedano da bi si ustvarili delovno silo za kmetijo/obrtno delavnico, na kateri bi bili v veliki meri samozadostni. (pordajali in kupovali so le redkoma, razen obrtniki pač hrano) Enostavno to jim je bila glavna prioriteta. No ta gospodarska struktura se je s kapitalizmom in “delitvijo dela” končala kar je definitivno moralo vplivati na moško- ženske odnose. Takrat je šele v širše mase ljudi prodrla plemiško-buržoazna ideja romantične ljubezni, itd..
Nekateri se pritožujejo kako so danes moški bolj “cagavi” kot včasih kar je po moje mit. Spremenilo se je pa to, da se morajo danes ukvarjati z raznoraznimi igricami, odnosi, predstavmi, itd.. ki so se spletle okrog modernih razmerij in ni čudno, da se jih veliko izgubi v tem. Bog ve kako bi se v tem recimo znašla večina naših (pra)dedkov, ki naj bi bili simbol neke ultra moškosti. Pomoje ne najbolje. Ampak pri njih je šlo nekako tako – tista je pridna, delovna, ima bogato doto – malo so se dobili starši- in hop zakon je bil sklenjen. Pol sta pa itak oba delala toliko fizično, da jima razmišljanje o “odnosih” niti na kraj pameti ni prišlo. Isto tako je mit, da so se ženske danes “pomožačile”, včasih pa naj bi bile nežne. Ženske so bile včasih zelo “krute” in trde, ker je bilo kruto in trdo okolje v katerem so živele in delale. OGROMNO otrok je umrlo v zgodnji dobi ravno zato, ker so bili zanemarjeni. (dobro nekaj je bilo tudi neznanja). “Materinsko poslanstvo in nežnost” je prišlo kot romatnična ljubezen šele kasneje, po tem ko je zakon izgubil predvsem ekonomsko funkcijo in je moral dobiti neko dodatno utemeljitev.[/quote]
Izjemno dobro napisano! Se strinjam z vsako črko.
Forum je zaprt za komentiranje.