Pozdravljanje v vrtcu

Na novo uvajam otroka v vrtec, sem prvič mamica in s tem tudi prvič v vrtcu kot mama. Že od vsega začetka mi je prav presrano vso to glasno in razločno pozdravljanje: Dobro jutro, Dober dan, Nasvidenje… Saj vem, da moramo biti zgled otrokom, ampak čist preprost zdravo ali dan bi bil čisto dovolj, tako se mi pa zdi vse to posiljeno pozdravljanje kar malo na silo, ni sproščenosti, bohnedaj da kje na hodniku srečamo ravnateljico, ne vem, a bi ji kr rdečo preprogo po tleh vrgla. Pa nagovarjanje vzgojiteljic z gospa. Ne vem no, nisem še tolk stara in se spomnim, da smo jih mi preprosto klicali vzgojiteljica. Moje skromno mnenje.

Dober dan, dobro jutro…..je tebi posiljeno? Ja, očitno si res mlada, najbolj da pozdraviš z “jo, ahoj ali kaj podobnega. In zakaj vzgojiteljica ne bi mogla biti gospa? Zdravnici tudi rečeš verjetno gospa (ali je kar dohtarca?). Pa najbolje, da jih še tikaš, da boste še bolj sproščeni.

zjutraj vse pozdravimo dobro jutro, tako vzgojiteljice, kot starše oz. vse ki jih srečamo v vrtcu, ko gredo iz vrtca pa nasvidenje
zame je to del osnovne kulture

A ni lažje rečt ¨gospa¨ kot pa vzgojiteljica, no?

Meni je bilo prvi trenutek tudi neumno da jih morajo nastavljati gospa.

Potem sem pa ugotovila da to ni zaradi otrok, ampak staršev. Ker če otrok reče vzgojitelici Polona, to za nekatere starše pomeni, da lahko vzgojiteljica kar tika in se obnaša do nje kot da sta krave skup pasla.

Glede pozdravljam ja je pa meni.normalno, da se pozdravi z dobro jutro, Dober dan.

Ja, pa res najboljše, da bi zjutraj grdo gledale in ne bi pozdravljale ne vas, in ne otrok. Tudi jaz sem bila nekoč prvič mama, a je to kaj drugače kot drugič ali tretjič v zvezi z pozdravljanjem in naslavljanjem vzgojiteljice z gospo. A v šoli boste učiteljico naslavljali z “učiteljica”in v srednji šoli profesorico z “profesorica”? Mislim, da ne. Še dobro, da hodi vaš otrok v vrtec, in ga bodo tam naučili bontona, ker s takimi pomisleki vam niti slučajno ne bo uspelo.

Otroci se bodo vsaj v vrtcu naučili osnovne olike, staršem pa očitno žal ni več pomoči.

v našem vrtcu so otroci naslavljali vzgojiteljice
vzgojiteljica + ime

ne pa gospa
to se mi zdi, da ustvari hladen odnos med vzgojiteljico in otrokom

da se pa razločno pozdravlja, ne pa da zamomljaš nekaj, kar samo sama razumeš, mi je pa logično.

Dobro jutro, dober dan, nasvidenje. Tako so pozdravljamo v vrtcu, ne pa oj, ahoj, ojla, kot si ti predstavljaš. Kakšno uro bontona, pa boš obvladala.

1-2- letniki so govorili “vzgojiteljica Tapata”? Veš, da ti verjamem. Pri nas jih kličejo po imenu. Jaz pa jih ne naslavljam, če nekaj vprašam ali povem mi ni treba nič naslavljati. Pozdravljanje pa vsekakor, to je osnova bontona.

Morda eno opažanje iz drugega zornega kota. Tukaj je medsebojno pozdravljanje stalna praksa, tako pri snidenju, kakor pri slovesu. Ja, povsem običajno je, da se vzgojiteljico pozdravi in naslavlja s Frau Y in da se ji ob jutranjem srečanju reče Guten Morgen, Frau Y (Dobrojutro, gospa Y). Otroci se medsebojno tudi pozdravljajo. Največkrat s preprostim Hallo!, ki se ga uporablja pomensko nekako enako kot Živ’jo! pri nas, pri čemer se vključi tudi ime. Torej: Hallo Kim! Hallo Lara! itd.

In naša najmlajša je precej truda vložila v tisti Živjo! Slovanska izgovorjava je za nekoga, ki je rojen v Nemčiji kar precejšen izziv. Doma tako reče kar Hallo ati! ali Hallo mami! in potem še sestricama, odvisno od tega, kdo jo pripelje iz vrtca. No in tako se začno priprave, da ona ne bo čudnozvenela… na desetine ponovitev: Živjo! Jaz sem Gaia. Kako pa je tebi ime? In tako oborožena z novim znanjem, se samozavestno odpravi na igrišče…

… da prvi dan zvečer ugotovi: “Mami, zakaj mene otroci tukaj ne marajo? Niemand mi reče Živjo!” Kulturni šok štiriletnice na otroškem igrišču.

Zakaj pa sodeluješ v tem? Pozdravljaj z Aloha, če ti paše.

Pri nas v vrtcu se tudi otroci iz vrtca pozdravljajo npr. Živjo Aleks in potem drugi odgovori npr. Živjo Lena itd. Vse to seveda glasno, jasno, pač zelo razločno in počasi. Meni moteče, ker se mi zjutraj mudi in ko še pred vrtcem srečamo vsako jutro vsaj 12 otrok in seveda pozdravljanje poteka nemoteno.

1-2- letniki so govorili “vzgojiteljica Tapata”? Veš, da ti verjamem. Pri nas jih kličejo po imenu. Jaz pa jih ne naslavljam, če nekaj vprašam ali povem mi ni treba nič naslavljati. Pozdravljanje pa vsekakor, to je osnova bontona.
[/quote]
vrtec se ne konča pri dveh letih.

4-6 letniki znajo reči vzgojiteljica. sploh, če jim daš priložnost

Malo za šalo in precej zares: Ker si zjutraj vzamete premalo časa, da bi v miru oddali otroka v vrtec in potem še mirno nadaljevali pot drugam (domnevam, da v službo), se vam zdi bolj na mestu opustiti pristen človeški stik, kakor da bi spremenili svoje slabe navade, ki vam povzročajo nepotreben stres?!?

Moje skromno mnenje: marsikateri ženski gre težko z jezika “gospa”, ker sama to pač ni. Ni poročena, torej gospa ne more biti, razen če je že blizu 60 let. Torej bi se najraje klicale kar po poklicih. Neverjetno.
Res ne vem, kako je šlo včasih zlahka s tovariš in tovarišica, gospa in gospod pa nikakor.

Kako bi se počutile, če bi vam frizerka, h kateri hodite že več let, v salonu npr. rekla: “Zdravo. Trgovka, kako te postrižem?

Mogoče res niso gospe.
Lahko pa je preprosto neznanje, kdaj se dejansko uporablja naziv gospa:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2042/naslavljanje-oseb-v-formalnem-okolju

Med redkimi napotki, ki jih priporoča bonton, npr. poslovni bonton, je tudi ta, da se žensk, starejših od 18 let, ne naslavlja z gospodična, temveč z gospa, saj ne želimo izpostavljati statusa ogovorjene osebe.

A pa noben ne zna prebrati kaj moti osebo, ki je odprla temo? Moti jo “glasno in razločno pozdravljanje”, ne moti jo samo pozdravljanje.

Pri nas pozdravimo tako, da si pokimamo, nasmehnemo (ce smo bolj dalec) ali pa dobro jutro, dober dan, tudi zdravo, bok….
(V skupini imam ker nekaj znancev, ki jih poznam iz sole, sosedo itd. in s temi se pozdravljamo bolj po domače).

Ne vem, v katerem peskovniku ste bili vi, ampak v nasih peskovnikih in tudi povsod drugod se otroci (pa tudi odrasli) prav lepo pozdravljajo. Pa tudi otroci nasih sosedov, ki so Albanci, rojeni v Sloveniji, nimajo nikakrsnih tezav z albansko izgovorjavo, s slovensko pa prav tako ne. Ocitno je vasa druzina res nekaj posebnega.

Kakšni čudni odzivi uporabnikov.
Jaz te razumem, pa sem vzgojiteljica. Stvar je v občutku prisiljenosti in umetnosti – tudi mene to moti. Mogoče je otrokova vzgojiteljica tak tip, sicer pa to ni najbolj občitajen odnos v ostalih skupinah. Ti lepo normalno pozdravi, sproščeno, kakor tebi ustreza in se ne obremenjuj s temi umetnimi poudarki! Pa naslavljaj s tistim kar gospa zahteva, tudi če je butasto. Vzgojiteljica mora biti topla in sproščena, ne pa umetna in vzvišena.

Ne vem, v katerem peskovniku ste bili vi, ampak v nasih peskovnikih in tudi povsod drugod se otroci (pa tudi odrasli) prav lepo pozdravljajo. Pa tudi otroci nasih sosedov, ki so Albanci, rojeni v Sloveniji, nimajo nikakrsnih tezav z albansko izgovorjavo, s slovensko pa prav tako ne. Ocitno je vasa druzina res nekaj posebnega.
[/quote]

No, toje paprav lepo slišat. Opisano doživetje temelji na opažanju deklet (vseh teh skozi čas), ko so bile dva tedna na počitnicah pri babici. V Logatcu. 🙂

Kar sem opazil jaz, mi je bilo tudi zanimivo. Ko sem prišel na igrišče, smo se z znanci veselo pozdravljali in odzdravljali, kaj poklepetali, itd. Povsem drugače pa je bilo, ko sem otroka/otroke pripeljal in ni bilo nikogar znanega. Ob pozdravu (odraslega ali odrasle) sem ponavadi doživel:
– presenečeneje
– nek posiljen “odzdrav”
– v primeru žensk navadno umik (kar z otrokom), pri moških pa bolj običajen odziv in tudi ak klepet včasih.

P.S.: Primerjati albansko izgovorjavo z nemško pa ni na mestu. Deklica je rojena tu in slovensko govori edino doma. Besede kot so kak piščanček, jabučka, živ’jo, … delajo nemško govorečim precej težav. Že naš priimek, čeprav se ga da povsem korektno fonetično zapisati v nemščini, jim dela težave. 🙂

Moti jo glasno in razločno pozdravljanje z besedami: Dober dan, dobro jutro, na svidenje. Če že kritiziraš druge! Torej, pozdravljanje s temi besedami – ker je njej to očitno prisiljeno in vzvišeno, kar me sicer sploh ne preseneča, glede na to, kako ta mladina danes kar vsakega po domače z živjo odpravi…….

Jaz tudi uvajam svojo hčerko v vrtec in se mi zdi normalno, da se razločno pozdravi. Sploh zdaj, ko imamo maske gor, ne moreš kar nekaj zamomljat. Mala še ne govori, razume pa zelo dobro in v pozdrav pomaha, ker to trenutno zna. Ne vem, kaj je slabega pri tem, da se otroci učijo lepih navad in prijaznega odnosa.

Naslavljanje pa tudi… otroci kličejo vzgojiteljico po imenu. Zame je pa gospa tainta. Kako ji naj pa rečem? Ej ti? Sicer pa pogovor ponavadi niti ne zahteva posebnega naslavljanja.

:)))