Najdi forum

povirska strmca

http://users.volja.net/trstelj1

Žšđččreportaža ture na povirsko strmco in plešivško guro/ 14. 4. 2003 /življenje je pot, življenje je vec kot pot !

dragi moji , ne vem kako slovenski iskalniki uvrščajo osebne spletne strani na prva mesta / vsekakor po ključnih besedah / reportaža povirske strmce očitno presega uredniško rutino, in je po skoraj enem letu od nastanka strani / približno / še vedno na prvem mestu na iskalniku

http://www.najdi.si

lep dosežek za amaterja………………………

dnevno obišče vse moje strani kar nekaj 100 slovencev

http://usera.volja.net/magicni

Predgovor : / pozorno preberite /

Kljub temu da že nekaj let nismo več v 20 stoletju, zelo slabo poznamo našo ljubo domovino / slovenijo.nekako v sloveniji velja naslednji kliše: slovenijo itak že poznamo, pejmo v tujino, tam so ta prave turistične znamenitosti.in tako ostaja na tisoče kilometrov kolovozov med skritimi zelenimi griči in dolinami, polnimi naravnih lepot, razgledov in zelenih doživetij.

Slovenija z tam nekje 27000 kvadradni kilometri premore verjeli ali neč več kot 10000 zelenih gričev od 300 – 1500 m. n. v. , ki pa so zaradi gornjega turističnega klišeja več ali manj neobiskani.vendar se zaradi tega ne obremenjujem, drugače planinsko navdušen se ob prostih ponedeljkih navdušujem nad pohodništvom.ideja, da je možno peš prehoditi vse zelene griče prej omenjene velikosti na primorskem, notranjskem in zahodnih julijcih se je porodila kmalu po novem letu 2002 , ko sem ugotovil da je možno proste ponedeljke ob čakanju na redni dopust , ki ga je najmanj v visoki turistični sezoni / april, maj, september in oktober / izhoristiti tudi za peš hojo in to tudi dokumentirati na začetku na film – od junija lani pa z digitalnim fotoaparatom.

Prej sem kdaj skočil na kekec ali pa v gričevje med dornberkom in branikom.v glavnem sem jih preživel v novogoriški knjižnici ali pa pri nakupih.ker sem odhajal od doma šele popoldne – tako da kakšnih večjih možnosti za hojo niti nisem imel.sedaj je okoli leta dni kar se ob ponedeljkih odpravim od doma že dopoldne.in tako bistveno zmanjšam profesionalni stres – ki ga služba v turizmu prinaša.

Leto ki je za mano mi je prineslo neverjetna popotniška doživetja, nadgrajena z izleti v furlanijo.in to vse za jurja, 2 , največ 3 na ponedeljek!dodobra sem spoznal alternativno primorsko, in 2 tudi notranjsko / pečna reber nad postojno in rakov škocjan – kjer sem ponovno odkril staro pot iz rakeka vzhodno od rakovniškega vrha v rakov škocjan. poimenoval sem ga prehod dobrega upanja!

Sedaj pa pričenjam z reportažo dobrega upanja

Ponedeljek, 14. 4. 2003 , odhod ob 10 iz štanjela.zbudim se že ob 6 , vstanem ob pol 8 , pojem fruštek in skopiram cd prekmurja / pohodniški raj slovenije / na štanjelsko železniško postajo prispem pravočasno.do povirja gre po železniški rutini, prodajalcu kart v sežani ni vse jasno.meni pa zelo.popoldne ga spet razveselim z obiskom in besedami: gorica prosim!ni mu bilo seveda jasno kako sem tako hitro prišel iz povirja nazaj v sežano saj ob tisti uri ni prišel iz ljubljanske smeri noben vlak za sežano. / zelo enostavno / od prešniškega križišča do sežane sem delal konkurenco mimo vozečim avtom z 10 km / ura peš hoje.zato danes glavobol. /

Povir.od štacjona do gostilne hvala je 100 metrov, markacije brez imen , pot proti vilenici / hribu stari tabor / je asfaltirana.moj cilj je eden najbolj razglednih primorskih gričev xl velikosti strmca, 542 m.n.v.ker glavobola ni, delam konkurenco martinu strelu.pred ovinkom asfaltne poti skrenem levo in kakih 10 minut kasneje prispem na sedlo med strmco in srednjim vrhom, 483 m.n.v.do vrha je 150 metrov od sedla.kaka minutka, dve.na vrhu presenečenje, za katerega je vredno vstati kako uro prej.

Na razglednem vrhu – ki se na južni strani blago spušča proti asfaltni cesti proti golemu vrhu opazim kar dvojno skalovje na severni strani.oboje je visoko kakih 20 metrov in je kar primeren alpinistični vrtec.razglednejše je drugo zato se najprej odpravim tja.zaščitni znak mu je kraški črni bor.odpre se mi izreden razgled, vidi se proti severozahodu vse do roba krasa na liniji štanjel – raša – štjak / flišnati plato med krasom in braniško / del vipavske doline / pravijo mu tudi švica, saj se dobro švica, če se gre peš ali z kolesom na štjak.vas povir z vaško cerkvijo in železnico je kot na dlani.ponovno spoznavam, da je življenje adventure.samo sedeti doma zagotovo nima smisla – koristi tako razgibavanje za psiho in fiziko.

Ali kot bi rekel znani kantavtor dorge balaševiš – sa švalerske strane nije spadao v tarzane !

Prvo pitje čaja in zeleno jabolko, nato gre v akcijo in kadriranje hp 215.baterijam višje aprilske temperature pašejo saj se nič ne pritožuje nad praznostjo baterij.slike shranjuje za spoznanje hitrejše / višja temperatura nekoliko pospeši prevodnost toka baterij /

Najpočasnejši so digitalci pri nizkih temperaturah, ko baterije lahko celo zatrokirajo.jaz nisem, zato bo treba počasi naprej.plan je peš isti dan v gorico.še slikanje z borom v ozadju, fotograf je samosprožilec.

Smer: jugozahod , pešpot – nemarkirana.kaj kmalu na asvaltni cesti, tisti na kateri sem nekaj 100 metrov iz povirja grizel kolena.prečkam cesto in smer se iz jugozahodne se spremeni na vzhod.po stari romarski poti čez ene kvrt ure / 15 minut / pridem iz do romarske cerkve svete marije na guri 510 m.n. v.

Drugo pitje čaja – z slikanjem ni nič ker ni za to pomnilniška kartica kakih 15 minut uživam v pogledu na plešivico in nato nadaljujem proti vzhodu po širokem grebenu do plešiviškega križišča.nato me čaka še 5 km asvalta oziroma konkurence mimo vozečem avtomobilom do sežane.kjer sem spet na začetku te poti.ker življenje je pot.življenje je več kot pot.

Ali če lahko nekoliko priredim dorga balaševiča – sa švalerske strane odkrio sem povirsko gričevje!

Avtorske pravice za izlet, idejo in opis poti.ponatis dovoljen le z pismenim dovoljenjem avtorja.

Lord, tvoja Slovenija je pa ful večja kot tista v atlasih. (27000 proti ca. 20250 km2)

Če že delaš v turizmu, bi lahko vsaj neke osnovne podatke o Sloveniji poznal, da ne bi turistom bedarij govoril.

PS: To, da ne bi govoril bedarij, bo verjetno bolj težko zate, a ne? 🙂

K_ris, raje preberi zadnji stavek:

Avtorske pravice za izlet, idejo in opis poti.ponatis dovoljen le z pismenim dovoljenjem avtorja.

Torej, če greš tja, boš plačal Lordu tantieme, ne glede kje greš gor, kako greš gor in kdaj greš gor (na hrib). Poleg tega še, če greš po njegovi poti in tretjič, če boš videl isti razgled.

bodi previden, mogoče te hrib kdaj zamika…

lp

bv

Hehe, pa res 🙂

Bojan, ti si bil pa še bolj vztrajen kot jaz. Jaz sem samo prve tri odstavke prebral, potem sem imel pa res že dovolj…

Brati sem začel na koncu…

lp

bv

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close