Povejte, vas moti
Veš Misa meni se pa vseeno zdi, da to ni fant za tebe. O njem govoriš kot o dobrem prijatelju, kot nekašnem obližu za tvoje ranjeno srce. Moški te mora res razumeti, tudi za pogovor mora biti ta pravi, toda predvsem te mora moški tudi spolno privlačiti. Če bi ti bil ta fant privlačen ne bi niti opazila razlike v centimetrih! Pa še druge sprašuješ o njem, ker bi rada da bi te prepričali o nečem kar veš, da manjka med vama…
Sama s seboj se pogovori, koliko te moti razlika v višini. Te moti tako malo, da jo boš čez nekaj časa spregledala ali bo čez nekaj časa to tako moteče, da boš prekinila razmerje-
Mene osebno pri drugih ne moti, če je gospa večja od gospoda (imam prijateljico 185 in njen fant 178 – pa sta ful cool par). Pri meni bi me motilo iz čisto psiholoških vzrokov – moj moški mora biti velik in močan, da me lahko skrije v objem in mi s tem da občutek varnosti in topline. Vem, da to ne pomeni uspešno zakonsko vezo, ampak imam srečo, da ima moj partner tudi druge kvalitete.
Draga Vaga, ne strinjam se povsem s teboj. Kljub razliki v cm mi moj daje občutek varnosti in topline, ker mi v težkih trenutkih vedno stoji ob strani – in to je to. Kaj bi mi pomagal 185 cm velik moški, če me v takšnih trenutkih ne bi razumel? Dlje ko sva skupaj, več mi pomeni, in vedno se lahko zanesem nanj. In to šteje, ne pa njegovih 6 cm manj.
Pač,ene cm motijo, druge pa ne.Če te cm motijo, nista za skupaj.Človek sam zase dobro ve, kdaj je v resnici zaljubljen.In to je pomembno za dolgoletno partnerstvo,ne cm, ampak če te kaj moti.Kadar je ljubezen povezana z zaupanjem, spoštovanjem,razumevanjem,varnostjo in iskrenostjo, te najbrž nič ne moti.
Alenka
jaz sem vedno imela probleme, da so za mano letali manjši in sem rekla, samo tega ne. No na koncu je bil en tako vztrajen, da sem ravno pri manjšem ostala – očitno mi je bilo usojeno.
Dostikrat si mislim, hvala mu, da je imel take živce, ker se res dobro razumeva in skoraj z gotovostjo lahko rečem, da se bova srečna postarala.
Precej polenov sva dobila pod noge od žlahte, ki “nama je hotela dobro”, le prijateljem sva se zdela ful dober par. Nasprotovanja so naju še bolj dozorela.
Edini problem so mi še vedno visoke pete, ki sem jih oboževala, pa jih zdaj ne nosim (čeprav bi bilo njemu vseeno), ampak kaj je ta malenkost proti vsej sreči. Nikoli si nisem mislila, da se bom tako dobro počutila v zakonu.
To lahko rečem zase.
Če pa tebe preveč moti in bi bila skozi nesamozavestna in nesrečna zaradi sebe, potem nima smisla. Mene je sicer tudi nekaj časa prepričeval, a me je prepričal in kot sem že rekla, hvala mu.
Centimetri so huda reč, če si jih preveč vzameš k srcu. Jaz o tem pri mojem nisem nikoli premišljevala. Bil mi je všeč pa pika.
Smo šli pa lani skupaj na izlet in sem gledala moža in starejšo hčerko, ko sta hodila pred menoj. Hči bila že tedaj 8 cm večja od mene. Pa sta se mi zdela kar čuden par.
Mož ima 181 cm jaz pa 157. Pa ko sva se poročila sva bila v teži 40 kg narazen. Če sedaj pogledam nazaj sva bila midva še bolj čuden par, pa tega do lanskega leta sploh nisem pomislila.
Je pa res, da imam sama kar čuden občutek, če srečam moškega, ki je manjši od mene. Se zgodi zelo poredko, toda tudi nam ta malim, se to kdaj dogodi.
Mislim, da je najbolje, da se vprašaš ali si predstavljaš kako se s tem človekom skupaj postaraš. Če si to lahko predstavljaš potem najbrž veš, kako bo šlo naprej.
Pa lepo se imej
ti bom opisala eno zgodbo iz resničnega življenja! moja oma in deda namreč…..
Ko sta se poročila, je deda imel kar nekaj cm več kot oma, čeprav je bila ona v čevljih s petko…. no, pa tudi kar dedc je zgledal poleg nje, ki je bila vsa vitka in fina…. in potem so se zgodili otroci, veliko otrok, in se več vnukov… in vnuki se spominjamo deda za kako glavo manjšega od ome in…. hm, nekako za polovico njene širine recimo….. :-))))
centimetre in kilograme mu je kar nakako pobralo in ne koncu so ga prerasli že pravnuki…. no, pri omi so cm ostali, kilogrami pa so se nabrali…. :-)))
pa sta dočakala srečnih 50-let skupnega življenja….. kmalu bi jih bilo 60, pa jih žal ne bo za oba!
in dedova teorija je bila, da lepota mine, kilogrami pridejo in grejo, enako centrimetri… gre tudi tista zaljubljenost, ki te meče do stropa, ostane pa pristna, iskrena ljubezen med partnerjema, medsebojno zaupanje in spoštovanje ter skupni cilji v življenju!
in zaenkrat nam vsem otrokom in vnukom po tej teoriji življenje kar lepo teče!
pozdravček!
Forum je zaprt za komentiranje.