Poučna zgodbica
Sedel sem v razredu in strmel v dekle poleg mene.
Bila je moja najboljsa prijateljica. Gledal sem njene dolge lase in zamisljen obraz. Zelel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak nacin in tega sem se zavedal. Po predavanju se je obrnila k meni in me prosila za zapiske, ker je prejsnjic manjkala. Posodil sem jih. Rekla je “hvala” in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nocem biti le prijatelj. Ampak sem se prevec bal in se zdaj ne vem zakaj.
Nekaj mesecev kasneje. Telefon zvoni. Ko se oglasim, je na drugi strani ona, v joku mi je razlagala, kako ji je njen fant zlomil srce. Vprasala me je, ce bi prisel k njej, ker noce biti sama in tako sem prisel. Sedela sva na kavcu, jedla cips in gledala romanticne filme. Gledal sem njen zalostni obraz in kljub zalosti je bila tako lepa. Zelel sem si, da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak nacin in tega sem se zavedal. Potem je rekla, da bi sla rada spat, poslovila sva se, pogledala me je v oci, mi rekla “hvala” in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da jo imam rad, ampak me je bilo prevec strah in se zdaj ne vem zakaj.
Naslednje leto smo imeli ples. Dan pred slavnostnim vecerom je prisla k meni in mi povedala, da je njen soplesalec zbolel. Tudi jaz nisem imel soplesalke in zato sva se odlocila, da bova sla skupaj kot najboljsa prijatelja. Ko je bilo cudovitega in carobnega vecera konec, sva stala na njenem pragu. Gledal sem jo, ko se mi je nasmehnila in me pogledala s tistimi prelepimi ocmi. Zelel sem si, da bi bila moja, ampak ona name nikoli ni mislila tako, kot jaz nanjo in tega sem se zavedal. Potem mi je rekla “hvala, imela sem se cudovito lepo” in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nocem biti le njen prijatelj, hotel sem ji povedati, da jo ljubim, ampak prevec sem se bal in se zdaj en vem zakaj.
Potem je prisel dan, ko smo diplomirali. Gledal sem, kako se je povzpela na oder, da bi prejela svojo diplomo. Bila je tako zelo lepa. Zelel sem si, da bi bila moja, ampak zavedal sem se, da me ona nikoli ni opazila na tak nacin. Preden smo se odpravili domov, je prisla k meni, jokala je in jaz sem jo objel. Potem je dvignila pogled in rekla “Ti si moj najboljsi prijatelj, hvala” in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nocem biti le njen prijatelj, hotel sem, da ve, hotel sem ji povedati, da jo ljubim, ampak bilo me je prevec strah in se zdaj ne vem zakaj.
Sedim v cerkvi. Moja prijateljica se bo porocila. Gledal sem jo, kako stoji pred oltarjem, bila je lepsa kot kdajkoli prej. Gledal sem, kako je rekla “da” in pri srcu me je stisnilo. Zelel sem si, da bi bila moja, ampak ona ljubi njega in tega sem se zavedal. In vedel sem, da me nikoli ni gledala tako, kot gleda sedaj njega. Preden se je odpeljala s svojim mozem, v svoje novo zivljenje, je prisla k meni, me objela, rekla “prisel si, hvala” in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, kako cutim, hotel sem ji povedati, da nocem biti le prijatelj, ljubim jo, ampak prevec me je bilo strah in ne vem zakaj.
Leta so minila in sedaj gledam v krsto dekleta, ki je bila nekoc moja najboljsa prijateljica. Ko so prebirali njen dnevnik, ki ga je pisala v svojih studentskih letih, so prebrali tudi te besede:
“Gledam ga in si zelim, da bi bil moj. Ampak on me nikoli ne gleda na tak nacin, kot jaz njega in tega se zavedam. Hocem mu povedati, da nocem biti le njegova prijateljica. Ampak prevec me je strah in ne vem zakaj. Kako si zelim, da bi prisel in mi rekel, da me ima rad.”
“Kako si zelim, da bi .. ” sem si mislil in jokal.
******************************************************************************************************************
Naredite si uslugo, povejte ljudem, kaj resnicno cutite, ker ne bodo tam za vedno.
Svet prekipeva od zivljenja!
Toliko nacinov,
toliko oblik,
toliko bitij.
Zakaj – ce ne za to, da bi se mi veselili zivljenja?
meni se zdi zgodba nerealna.
če sta dva drug v drugega zaljubljena se to ČUTI.
bi on zaznal, da ga gleda in ona tudi
in bi to slej ko prej udarilo na dan.
vsaj kakšen minimalen znakec daš od sebe
pa se to takoj zazna,
če je na drugi strani interes.
meni je nerealno.
jaz sem tudi bila zaljubljena v nemogoči situaciji
in sva oba veliko časa molčala,
ker sva vedela, da ne moreva biti skupaj
ampak sva oba to močno čutila
brez besed.
brez dvoma.
Uh jaz pa wem kako se clovk lahko preprica v to da z drugo osebo ne bo nic..in ne das nobenga znakca od sebe al pa tok mejhnga da tud un ne more vedet..ker smo vsi nesamozavestni..in potem mineva cas in si misls sj ce bi kej blo bi ze blo..in druga oseba si misl isto itd…pac clovk se je sposoben v mrsikaj sam prepricat.
Ja, vidiš kok mava še za predalat:
Dvigni si samozavest, punca! Sama seb se moraš zdet najboljša, najlepša, naj…vse naj! Kako pa misliš da boš dobila potem fanta, na loteriji al kaj? Zato ti lepo glavo pokoncu in si zamisli, da se svet vrti samo okol tebe. Ne vem pa zakaj zanikanje
Kje bi še lahko našla zastonj mentorja, pa še tolk se trudim! Si boš kaj od tega vbila v glavco? Uspeh je zagotovljen. In hitro boš lahko napisala tisto, kar ne bom nikol zvedu…
Meni je bila ta zgodba zelo všeč in je resnična. Včasih imaš kolega/kolegico s katerim si deliš vse in pomisliš tudi na to, da bi lahko bilo kaj več, pa si ne upaš poskusiti. Se je dogajalo in se še dogaja. Ampak ne upaš reskirat, ker se bojiš, da boš na koncu ostal brez dobrega kolega/kolegice. Čeprav, če pogledaš realno boš ga/jo na koncu izgubil tako ali drugače. Mogoče zato, ker si povedal, kar dvomim, če sta res dobra prijatelja (stvari se malo res spremenijo, ampak ostaneta še vedno prijatelja), mogoče pa zaradi tretje osebe oz. smrti. Boljše, da reskiraš, ker lahko samo pridobiš.
Forum je zaprt za komentiranje.