Potrebujem nasvet

joj, kako težka beseda: sovraštvo! A ga občutim. Pa si nikoli v življenju nisem mislila, da bom nekoga mrzila, sovražila?
A se mi je zgodilo tudi to.
Naj na kratko opišem situacijo:
Dve leti živim pri partnerju v hiši, v kateri živi njegov oče, ki ima izvenzakonsko partnerico, ki sicer tukaj nima stalnega prebivališča,a je veliko časa kar tu.
in ta ženska je moja nočna mora. Že mesec dni po smrti fantove matere je prišla in želela urejati stvari po svoje, poleg tega pa je nekako želela komandirati tudi naju. V bistvu je označila svoj teritorij in ker ženska dela samo 4 ure, ima seveda ogromno časa, da ureja stvari okoli hiše in se seveda veselo pritožuje predvsem čez mene, ker vsega pač ne morem postoriti. Sama sem zaposlena in delam v šoli, kar mit tudi doma vzame precej časa za priprave. Trudim se po najboljših močeh, a biti popolnoma brezhibna gospodinja pa mi vedno ne uspe.
Fant tega niti ne občuti toliko, ker je zaradi dela pogosto odsoten. Le lani ga je na neki zabavi pred vsemi nadrla, izzvala, češ, da midva doma nič ne delava in da mora vse postoriti ona. Kar seveda ni res. Fant je izjemno miroljuben in pomirljiv, a takrat mi ju prekipelo in je naslednji dan šel na pogovor z očetom in njo. Zaradi slabe vesti se mu je opravičevala, a še vedno ostaja taka.
In jaz je od takrat ne prenesem! KO pridem domov in vidim njen avto pred hišo, bi najraje skočila iz kože. Ne prenesem njene prisotnosti, roprtanja, glasu…
In zaradi tega sovraštva sama sebi škodujem. Sama prihajam iz zelo urejene in ljubeče družine in tega nisem prej poznala. Naj še povem, da je zaradi te ženske zelo trpela tudi partnerjeva mama, saj sta bila z očetom že takrat skupaj in sta, pomislite, čisto blizu družinske hiše, imela počitniško prikolico, kamor sta se dobesedno hodila nastavljati. Amapk to mene niti ne briga.
Rada bi samo premagala to sovraštvo, ker vem, da bom tukaj živela vse življenje in če se bo to nadaljevalo, se bom sama psihično uničila.
Kaj naj storim? Imate kakšen nasvet zame?
Hvala.

Če je le možno se odselita, ker lahko to zelo slabo vpliva tudi na vajino zvezo, da ne govorim o tem, da boš psihčno čista razvalina!

Kako veš, da boš tam živela celo življenje? Zakaj si že v naprej postavljaš neke prepreke. Svet je velik, sigurno dovolj velik za obe.

Tudi jaz mislim, da bi se bilo treba odseliti. Če ne zaradi drugega: oče in njegova partnerka s svojim ravnanjem nista bila lep zgled poštenega partnerstva sinu in ni dobro, da ju še gleda, vpliv je nezaveden.

Odseli se čimprej.

Pogovori se z njo in če ne bo v kratkem obrodilo sadov je edina rešitev,da si z fantm ustvarita svoj dom,če je le mogoče.

lp,mateja

Ampak polovica hiše je partnerjeva, če je edinec. Začrtajte meje in ne pusti, da ti kdorkoli ukazuje preko njih.

ignoriraj jo,če se le da… niti besedice ji ne namenjaj več…izloči jo iz kakršnihkoli družinskih praznovanj…mogoče ji bo čez čas ‘kapnlo’

Ja,in čimprej upoštevej te nesvete,za katere si prosila!!!!Iz lastnih izkušenj, ČIMPREJ STRAN!!!!

LP bobek

odselita se……..!!!in si ustvarita toplo vzdušje…..če bo prišla samo kdaj na obisk…ti bo še fajn, ko ji boš lahk pokazala nekaj svojega in ne bo mogla ugovarjat..če pa bo, ti bo vseeno, ker je tvoje….mogoče misli, da če živi z očetom, da je vsa hiša njena.-…potem ne bo več mogla tak mislit….

…ja, stran od negativnih ljudi..!
ČAU

ja grozno je to, ce moras vsak dan imeti opravka z osebo, ki je niti pod razno ne preneses.. ne vem kaj bi naredila na tvojem mestu..sta mogoce razmisljala ze o kaksni preselitvi?

Ignoriraj jo, ko teži pojdi mimo nje kot da je ni in tako delaj večino časa kadar je ona prisotna. Vem, da je to težko vendar ednino tako bo mogoče nehala, ker bo mislila, da ti z besedami in nagajanjem ne more več do živega. Tako ljudje najbolj uživajo, če vidijo da jim uspeva in da se drugi zaradi tega sekirajo in obramenjujejo.
Upam, da imata vsaj svoje nadstropje in ločen vhod, drugače pa bo to zelo težko.

čimprejšnja odselitev je za vaju oba najboljša rešitev