Potica

Bližajo se prazniki in jaz že študiram, kakšno potico bi letos naredila. Nad orehi, lešniki, mandeljni naši doma niso ravno navdušeni, zato že kar nekaj časa pečem makovo, pa bi rada zdaj preizkusila še kaj. Rožičevo sem veliko pekla še doma pri mami, pa rožičev tu niti še nisem našla, tudi pehtrana ne, zato imam v mislih čokoladno ali kokosovo potico. Ima katera (-i) kakšen PREIZKUŠEN recept za katero od teh dveh potic, ali pa morda še kakšen dodaten predlog?
Lep dan!

Vladka

Meni je všeč potica z suhimi slivami.
Suh slive namočiš, da so mehke in jih zmiksaš. Dodaš sladkor, malo kisle smetane in rum. Če je preveč redko pa še malo drbtin.

Joj, ja… Za čokoladno. samo je ne delam jaz, ampak mama. Se ji pa reče hitra potica, taka brez vzhajanja (ne vem, če se mama točno tega drži, ali pusti, da testo vseeno malo – kakih 10 minut – vzhaja).

Bom kar recept prepisala…

Testo za potice – hitro:
kvasec (1/2 dL mleka, 4o g kvasa, žlička sladkorja, žlica moke)
500 g bele moke
70 g sladkorja
70 g margarine
1 jajce
sol
1/4 L mleka

Med presejano moko zmešamo sladkor in sesekljamo maščobo ter dodamo sol. Naredimo jamico, vanjo vsujemo kvasec in jajce, mleko ter na hitro umesimo testo. Testo takoj razvaljamo, namažemo z nadevom, zvijemo, položimo v namazan pekač. Vzhaja naj 15 minut, nato ga postavimo v razgreto pečico in pečemo eno uro pri okoli 200oC.

Čokoladni nadev
120 g surovega masla ali margarine
2 rumenjaka
50 g sladkorja v prahu
120 g čokolade v prahu
sneg 2 beljakov
50 g kristalnega sladkorja
100 g sesekljanih mandeljnov ali lešnikov

Maslo penasto umešamo, dodamo rumenjake, sladkor in čokolado. Ko naraste, primešamo sneg beljakov, v katerega smo pred koncem stepanja vtepli kristalni sladkor. S tem nadevom manažemo testo in postrosimo z mandelji oz. lešniki.

No, to je originalen recept (iz knjige). Mislim pa, da ga mama malo priredi – testo dela kar z miskerjem: v moko (+sol) umeša segreto mleko (+ margarino + sladkor) in kvasec. V čokoladni nadev pa da menda orehe (kar skupaj zmeša, nič ne sipa). Se mi zdi, no… je pa potica res hitra in res dobra – ponavadi je zmanjka veliko prej kot pa standardno orehovo ali smetanovo potico.

Lp, mishika

Jaz sem jo enkrat pekla po receptu iz Kulinarike in je bila odlična.

Kaj naj rečem? Zaenkrat hvala vsem trem.
Cvetačka, za tako potico slišim prvič, predvidevam pa, da bi se jo na enak način lahko lotila tudi s suhimi dateljni, katerih imamo tu v izobilju, a to bom prihranila za kdaj drugič, ko me bodo srbeli prsti po eksperimentiranju 🙂
Mishika, tale tvoj recept, se pa zna zgoditi, da bom res uporabila vsaj za nadev, saj me je to najbolj mučilo, testo brez vzhajanja pa, kaj pa vem… morda tudi poskusim, ko bom hotela speči na hitro… za Božično si bom že vzela čas 🙂
In Majci, tole kokosovo sem pa tudi že prej gledala in bo za poskusiti.
Kakorkoli, imam še dovolj časa, da kakšno preizkusim še pred Božičem, da ne bomo za Božič slučajno brez potice, če eksperiment ne bi uspel 🙂
Morda pa dobim še kakšen namig…
Pozdravček vsem!

Vladka

Tisto hitro testo brez skrbi narediš… Se skoraj ne občuti (nič ne izgubi na okusu), da ni vzhajano… pa še res hitro je.

Lp, mishika

Pozdravljena Vladka,

Sama sem probala speči ravno kokosovo potico, ki sem jo zmešala z čokolado. Moram ti reči da je kar dobra po okusu, samo malo bolj suha. Mogoče je pa tudi, da sem jaz pri nadevu kaj izpustila, ker sem ga kar sama skup zmešala, ker nisem dobla recepta( za nadev sem uporabla sladko smetano, kokos, čokolado v prahu, sladkor v prahu in nekaj mleka, ter nekaj kapljic ruma). Tako da mislim, da ti je vredno jo preizkusit.

Čao!

Kuharica,
če praviš da je potica bolj suha, potem bi morala naslednjč dati v nadev maslo, boš videla da bo potica veliko sočnejša. Mislim da ti manjka ravno to, poskusi naslednjič, res ne moreš zgrešit!

LP Zala

Tudi jaz sem delala kokosov nadev za potico kar po občutku. V malo vročega mleka sem vmešala zmlete napolitanke ali albert kekse, kokos, sladkor, malo čokolade v prahu (zaradi barve), vanili sladkor in malo masla, da je nadev mazav. Ker ne maramo preveč orehov, vedno naredim to potico, ki je vsem všeč.
LP

Nadev za kokosovo potico:

Kokos prepražim na maslu, masla naj bo malo manj kot osminka in mešam , da dobi poseben vonj nato ohladim dodam sneg treh ali štirih beljakov in nastrgano lupino ene cele limone to da kokusu poseben dober okus in veliko žlico medu en vanilij sladkor malo ruma in to je to. Pri nas jo imajo raje kot orehovo.

Taja

Hej,Vladka! Zdaj me pa res zanima,ce tvoji niso navduseni ali se morate
teh jedrc izogibati zaradi kaksne alergije.
V Michaelovi soli je bil decek,ki je zelo reagiral na vse nuts in nihce,prav nihce ni v solo nosil peciva s tem. Tudi v naslovu sole je bil navedek Sola brez jedrc. Upam,da je pri vas samo okus,ki ne prija. Lp Babi

Ne, Babi, “hvala bogu” pri nas ni kakšnih alergij, za orehe pa ni možu in ne starejši hčeri. Pa tudi jaz ne pogrešam tako zelo orehove potice, jo jem pri tašči, ko je za to priložnost. Tudi sicer pri nas potica ne gre ravno “v promet”, a jaz ne morem, da jo ne bi spekla vsaj za praznike.
Za Božič smo potem imeli čokoladno potico, je bila zelo dobra, Mishika, hvala za recept.
Za Veliko noč pa se še nisem odločila, kakšna bo. Malo premišljujem, da bi poskusila speči kokosovo in uporabiti nadev ravno tak, kot ga uporabim za kokosovo tortico (kokos skuhan v smetani z medom), morda bi dodala še beljake… ali pa porabim rožičevo moko, ki sem jo dobila po pošti iz Slovenije, hvala KarmenM. :o) Rožičeve moke se mi zdi skoraj malo škoda, ko se iz nje speče tako dobro pecivo…
No, malo sem se razpisala, res pa velikokrat premišljujem, da imamo kar srečo glede alergij, ko toliko berem, da je vsako leto več tega…
Lep topel pozdravček iz daljnih krajev!

Vladka

Vladka,zdaj si me spomnila na dobre roziceve strukeljcke,ki so jih v koprski pekarni “Kruh” pekli za malico v soli.Dobili smo jih se tople.Mmm,je bilo dobro!
Prepricana sem,da bo poticka krasna.Samo nasvet:verjetno bi rada porabila beljake od testa,toda vedno so me ucili,da beljaki izsusujejo .Jaz bi dodala v maso raje en rumenjak.Sicer se ne spoznam na ta nadev in te ne bi rada zavedla.
Pozdravcek tudi tebi Babi

Ja, Babi, hvala za ta nasvet glede beljakov. Sem tudi jaz potem premišljevala, da sem to nekje že brala, da izsušijo nadev in jih bom res kar izpustila. Da bi jih hotela porabiti… ne, sploh ni problema, doma bodo prav veseli sneženih kep v vanilijevem pudingu (ker rumenjakov za kremo pač ne bo :o)

Lahko noč!

Vladka

H Y BEJBE
Opažam , da že nekatere berete , moje nasvete .
OREHOVA POTICA – recept –
sem že omenil , nekaj tednov nazaj , sem pa pozabil omeniti –
za marsikoga so orehi , pretežki , za želodec . Zato drobno zmlete ,
poparite z MLEKOM ko se ohladi ,pripraviš -“filo” .
PUSTI KOKOS , ne boš odkrila AMERIKE ,uporabi NAŠE DOMAČE ,
predpogoj – mleto :lešnike , mak , dateljne , suho sadje , pa tudi
KOSTANJ ni slab . Vse našteto po osnovnem receptu , za peko potice .
dober tek -OGI

Ogi, orehov se ne sme popariti.

lp Majuška

joj, joj OGI
“PUSTI KOKOS , ne boš odkrila AMERIKE ,uporabi NAŠE DOMAČE predpogoj – mleto :lešnike , mak , dateljne , suho sadje , pa tudi
KOSTANJ ni slab”

AHA – to sedaj pomeni, da kokos ni domač, dateljni pa so domači ???

Ogi, če se že spravljaš zajbavat ljudi, najprej preberi za seboj, da ne boš takšnim neumnosti klobasal.

Ah, saj nima smisla komentirati določenih Ogi-jevih postov.
Jaz bom skoraj zagotovo uporabila DOMAČI kokos, ga imam že dva meseca doma, ha, ha, ha…
Na “domače” dateljne pa bom počakala do jeseni, ko bodo sveži, tudi pod našo hišo :o)
Pozdravček od daleč in lep začetek delovnega tedna želim vsem!

Vladka

A ne da človek počasi obupa? ;-))

Me pa zanima kakšni so sveži dateljni – si ne predstavljam čisto razlike od tistih, ki jih lahko kupimo tudi pri nas?

En lep pozdrav v daljne kraje – pri nas že celo jutro na obroke dežuje – pa še polna luna je – kombinacija da dol padeš ;-)).

d.

Hej, tu lahko kupiš dateljne resnično, kakršne poželiš. Od rumenih, ko skoraj še niso zreli, a so že za jest… te ima rad moj mož, jaz jih ne jem… menda pa pogrenijo, ko ugrizneš vanj, potem pa postanejo sladki. Potem pa dobiš še kar nekaj različnih po stopnji zrelosti. Jaz imam najrajši take, ki so popolnoma zreli – posušeni in niso čisto nič “pocasti”, kot se jih spomnim iz Slo. Tistih namreč nisem jedla. Da pa dobijo take (posušene), na drevesa oz. okoli sadežev namestijo mreže, da dateljni prej ne popadajo dol.
Če pogledaš tole slikico: , boš čisto desno videla tiste rumene in malo levo nad njimi tiste “suhe”.
Takole pa rastejo: .

Tudi nam se je vreme spet “skvarilo”, ponoči je bil dež (sem že mislila, da je do oktobra, novembra konec z njim) in se je kar precej ohladilo.
Joj, malo sem bila dolga…

Lep dan vsem!

Vladka

Vladka, tole je bilo pa expres izobraževanje na daljavo ;-). Ja, iz slike se dobro vidi razlika med obema dateljema (škoda da se je ne da še okusiti ;-)) ). Tega kako rastejo pa tudi nisem še videla. Hvala za slikici. Tisti dateljni ki jih kupimo pri nas so res malo pocasti… No ja – za hudo silo so že, v potico pa jih vseeno ne bi dajala.
Lp
d.

Mislim da so dateljni ki jih pri nas lahko kupimo (in so pocasti) nekako konzervirani v sladkornem sirupu.

Živjo Vladka,
tudi meni so sveži datlji zakon! Z njimi smo se sladkali v egiptu, nekaj let nazaj…..še večje kupe pa smo jih lahko poejdli v tuniziji, ko smo šli na safari….oh to so bili dnevi! Najbolj pogrešam hotelske slaščice, ki si jih lahko jedel neomejeno, prav tako tuid sadje, datlje in vse ostalo….ti arabci so res pravi slaščičarski mojstri, in to ne samo za okus, ampka tudi za oko!

Ko smo bili v egiptu, so mojemu bratu na ladji ki jekrižarila po Nilu, spekli čokoladno torto….Imel je narepč rojstni dan in očćitno so bili tako pozorni da so vse preverili v potnih listih…dobil je krasno čokoladno torto, s takšno glazuro, ki je nisem jedla še nikoli in je verjetno tudi ne bom več. Ne znam točno opisat, ampka bila je temna, lesketajoča se, debela in malo lomljiva….skoraj tako kot bi čez dali ploščo v obliki kroga in debeline kot je reciimo naša navadna čokolada…da o okusu ne govorim! 😮
OK, malo sem skrenila s poti…..spomini so pa lepi. 🙂

LP, zala

Ja, Zala, Arabci so kar pozorni ljudje… le ženske so včasih precej arogantne…
Slaščic sicer prav veliko ne kupujemo, poskusili smo jih pa že nekaj. Meni niti ni toliko za te, saj so njihove slaščice znane predvsem po močni sladkobi, moža pa to ne moti :o)
Si pa radi privoščimo peciva iz ene slaščičarne.. to sicer niso prave arabske specialitete, a specialitete pa vsekakor… Eno so male kroglice, mislim da, iz paljenega testa polnjene z neko svetlo kremo in zložene v (po moje) lešnikovo kremo… za drugo pa niti ne vem točno, kaj je… po plasteh je zloženo… spodaj neka bela krema, ki se kar malo vleče (ne vem kaj bi lahko bilo), pa čokoladni biskvit, lešnikova krema, biskvit, smetana in po vrhu nabrizgana lešnikova krema… tako nekako, sem že malo pozabila, bo spet treba enkrat kupiti… je pa to tako mehko, da se nalaga iz plastične posode kar z žlico… saj sem že premišljevala, da bi poskusila sama “zimprovizirati”, a to zagotovo ne bo več to… S tistimi kroglicami, bi bilo pa res precej dela, saj niso večje od oreha.
Evo, še malo sem jaz zajadrala, a vse to je kulinarika, res pa, da ne slovenska :o)
Pozdravček!

Vladka

Hej Vladka in Zala! Saj to je kot iz 1000 in 1 noci.Sicer jaz nimam prevec rada otientalskih sladic,ker so mi presladke;fantazija in sestavine so pa
odlicne. V moji it.kuharici so neitalijanski recepti v poglavju:
Oltre le Alpi e il mare(Onkraj Alp in morja).Se mi zdi domiselno. Lp Babi