poročeni moški so nekaj posebnega
Normalno..Naj gre raje vrt štihat, ne pa, da se doma dolgočasi, potem pa išče razloge za popestritev svojega prostega časa. 🙂
Zato včasih ni bilo toliko varanja, ker so ženske opravljale svojo vlogo partnerke in žene, ki je skrbela za dom in otroke.
Dandanes pa je toliko razvajenih, ki bi samo uživale in s tem zanemarjajo svojo prvotno funkcijo.[/quote]
Pa dobro, da zna vsaj skuhati. in narediti sendviče s ptujsko posebno, ampak je menda prezahtevno klobase čisto na tanko narezat, tehnično preveč zahtevna naloga, še bolj kot lakiranje nohtov. :))
Problem teh razvajenih je miselnost in strah pred tem, da bodo samo “izkoriščene”, izgubil se je občutek za to, kaj nek partnerski odnos predstavlja oziroma kako bi naj zgledal. Ženska, ki živi sama, ji nobena težava ni čistit, kak pa pride moški v to isto hišo, pa se ob istem početju začne počutit o(z)groženo, kar seveda ni smiselno. Seveda pa tudi moški, ki je v zvezi, po drugi stran pa še naprej peca druge, da si tako gradi sliko “pravega” moškega, ni nič boljši od nje in zato ni čudno, da se na nek način oba počutita ogroženo drug ob drugem.
Ja, to sem tudi že sam opazil, da se ne gre za samo delo, ampak za to, kako doživljamo sebe v odnosu do drugega.
Ta vzorec se opaža na splošno v družbi, kjer vsak posameznik gleda na to, kako bo čim lažje poskrbel le zase, ne pa, kaj lahko naredi za skupno dobro.
Tako, kot v odnosu vsak gleda le nase, drugega pa vidi kot tekmeca, ne pa kot partnerja, kjer oba delata za višji cilj. To je zdrav odnos.
Takšna družba zato prej ali slej razpade, kot tudi takšen odnos.
Normalno..Naj gre raje vrt štihat, ne pa, da se doma dolgočasi, potem pa išče razloge za popestritev svojega prostega časa. 🙂
Zato včasih ni bilo toliko varanja, ker so ženske opravljale svojo vlogo partnerke in žene, ki je skrbela za dom in otroke.
Dandanes pa je toliko razvajenih, ki bi samo uživale in s tem zanemarjajo svojo prvotno funkcijo.[/quote]
Pa dobro, da zna vsaj skuhati. in narediti sendviče s ptujsko posebno, ampak je menda prezahtevno klobase čisto na tanko narezat, tehnično preveč zahtevna naloga, še bolj kot lakiranje nohtov. :))[/quote]
Rezanje klobas bi moralo biti moško opravilo. Mislim … zaradi čiste preventive.
Pa dobro, da zna vsaj skuhati. in narediti sendviče s ptujsko posebno, ampak je menda prezahtevno klobase čisto na tanko narezat, tehnično preveč zahtevna naloga, še bolj kot lakiranje nohtov. :))[/quote]
Rezanje klobas bi moralo biti moško opravilo. Mislim … zaradi čiste preventive.[/quote]
Hehe…, Boom, a si se zbal…a-ha :)))
Še sreča, da je bila tvoja mama fejst butasta, a ne!!??
Drugače sem pa tudi jaz ena ljubica enega poročenega moškega. ”Potem” mi še postreže v postelji s kakšnim zajtrkom ali večerjo ali pa samo kakšnim sladoledom (odvisno od tega, kdaj imava čas za dogajanje). Pomaga mi pri pranju oblekic in pomivanju posode, pa še s kakšnim svojim gurmanskim presežkom me razvaja. Za novo leto, rojstni dan, osmi marec ali še kakšen drug praznik dobim zlat ali srebrn nakit in ko sem bila še študentka me je on, ki je ljubezen mojega življenja, tudi finančno podpiral ter mi pomagal pri iskanju prve službe. Skupaj sva že več kot deset let in slučajno imava isti priimek več kot devet let. Njegovo najlepše darilo pred devetimi leti in pol pa je bil prstan z njegovim imenom, ki ga na prstancu leve roke ves ta čas s ponosom in veseljem nosim (on pa svojega z mojim imenom) … v bistvu je ta poročen moški-moj mož 🙂
Me zanima, če bi bila tako zadovoljna z njim, če bi samo pomagal gospodinjit, če ne bi bilo tega nakita, če ne bilo finančnih inekcij, če te ne bi financiral, ko si študirala….
Še sreča, da je bila tvoja mama fejst butasta, a ne!!??
Drugače sem pa tudi jaz ena ljubica enega poročenega moškega. ”Potem” mi še postreže v postelji s kakšnim zajtrkom ali večerjo ali pa samo kakšnim sladoledom (odvisno od tega, kdaj imava čas za dogajanje). Pomaga mi pri pranju oblekic in pomivanju posode, pa še s kakšnim svojim gurmanskim presežkom me razvaja. Za novo leto, rojstni dan, osmi marec ali še kakšen drug praznik dobim zlat ali srebrn nakit in ko sem bila še študentka me je on, ki je ljubezen mojega življenja, tudi finančno podpiral ter mi pomagal pri iskanju prve službe. Skupaj sva že več kot deset let in slučajno imava isti priimek več kot devet let. Njegovo najlepše darilo pred devetimi leti in pol pa je bil prstan z njegovim imenom, ki ga na prstancu leve roke ves ta čas s ponosom in veseljem nosim (on pa svojega z mojim imenom) … v bistvu je ta poročen moški-moj mož :)[/quote]
Še sreča, da je bila tvoja mama fejst butasta, a ne!!??
Drugače sem pa tudi jaz ena ljubica enega poročenega moškega. ”Potem” mi še postreže v postelji s kakšnim zajtrkom ali večerjo ali pa samo kakšnim sladoledom (odvisno od tega, kdaj imava čas za dogajanje). Pomaga mi pri pranju oblekic in pomivanju posode, pa še s kakšnim svojim gurmanskim presežkom me razvaja. Za novo leto, rojstni dan, osmi marec ali še kakšen drug praznik dobim zlat ali srebrn nakit in ko sem bila še študentka me je on, ki je ljubezen mojega življenja, tudi finančno podpiral ter mi pomagal pri iskanju prve službe. Skupaj sva že več kot deset let in slučajno imava isti priimek več kot devet let. Njegovo najlepše darilo pred devetimi leti in pol pa je bil prstan z njegovim imenom, ki ga na prstancu leve roke ves ta čas s ponosom in veseljem nosim (on pa svojega z mojim imenom) … v bistvu je ta poročen moški-moj mož :)[/quote]
Če je v mislih in dejanjih tvoj “mož”, zakaj pa se potem ne loči in postane tvoj mož brez narekovajev. Ali veš?
Ni mi logično…
Še sreča, da je bila tvoja mama fejst butasta, a ne!!??
Drugače sem pa tudi jaz ena ljubica enega poročenega moškega. ”Potem” mi še postreže v postelji s kakšnim zajtrkom ali večerjo ali pa samo kakšnim sladoledom (odvisno od tega, kdaj imava čas za dogajanje). Pomaga mi pri pranju oblekic in pomivanju posode, pa še s kakšnim svojim gurmanskim presežkom me razvaja. Za novo leto, rojstni dan, osmi marec ali še kakšen drug praznik dobim zlat ali srebrn nakit in ko sem bila še študentka me je on, ki je ljubezen mojega življenja, tudi finančno podpiral ter mi pomagal pri iskanju prve službe. Skupaj sva že več kot deset let in slučajno imava isti priimek več kot devet let. Njegovo najlepše darilo pred devetimi leti in pol pa je bil prstan z njegovim imenom, ki ga na prstancu leve roke ves ta čas s ponosom in veseljem nosim (on pa svojega z mojim imenom) … v bistvu je ta poročen moški-moj mož :)[/quote]
Takšnih srečnic pa res ni veliko. Mogoče je celo tvoj brat, ki ga nikoli nisi spoznala. 😉
Marko, kakor za koga. Jaz recimo ne bi bila srečnica, da bi imela takega tipa, ki bi me moral financirat.
Bi se počutila kot, da sem na prodaj.
Še sreča, da je bila tvoja mama fejst butasta, a ne!!??
Drugače sem pa tudi jaz ena ljubica enega poročenega moškega. ”Potem” mi še postreže v postelji s kakšnim zajtrkom ali večerjo ali pa samo kakšnim sladoledom (odvisno od tega, kdaj imava čas za dogajanje). Pomaga mi pri pranju oblekic in pomivanju posode, pa še s kakšnim svojim gurmanskim presežkom me razvaja. Za novo leto, rojstni dan, osmi marec ali še kakšen drug praznik dobim zlat ali srebrn nakit in ko sem bila še študentka me je on, ki je ljubezen mojega življenja, tudi finančno podpiral ter mi pomagal pri iskanju prve službe. Skupaj sva že več kot deset let in slučajno imava isti priimek več kot devet let. Njegovo najlepše darilo pred devetimi leti in pol pa je bil prstan z njegovim imenom, ki ga na prstancu leve roke ves ta čas s ponosom in veseljem nosim (on pa svojega z mojim imenom) … v bistvu je ta poročen moški-moj mož :)[/quote]
Takšnih srečnic pa res ni veliko. Mogoče je celo tvoj brat, ki ga nikoli nisi spoznala. ;)[/quote]
Glede na to, da danes ni nič več zastonj, bi se potem verjetno bolje počutila, če bi kaj ukradel in ti prinesel. Recimo zvezdo z neba? :))
Veš kako je. Največ pomeni, če ti nekdo podari svoj čas. Če ti namesto dragega šopka, skupaj s tabo nabere šopek travniških rožic.
Namesto dragega nakita, povabi raje na prijeten izlet v naravo, ki finančno skoraj nič ne stane, rabiš pa čas.
Res je nič ni zastonj, še najmanj čas. Zato je največ vredno, da ti kdo podari svoj čas.
Glede na to, da danes ni nič več zastonj, bi se potem verjetno bolje počutila, če bi kaj ukradel in ti prinesel. Recimo zvezdo z neba? :))[/quote]
Seveda čas veliko pomeni, ampak če ti nekdo kupi kakšno darilo od časa do časa (za kar je tudi potreben čas), še ne pomeni, da si zate nikoli ne vzame časa. Tudi posvečen čas sam po sebi še ne pomeni kvalitetno druženje.
Marko nismo vse ženske mahnjene na materialne dobrine.
Nakita pa recimo sploh ne maram.
Kar se kupovanja daril tiče pa sem tako vajena, da če nekdo meni kupi za 50€ darilo, vrnem v približno enaki vrednosti. Kar posledično pomeni, da če nekdo nekaj dragega kupi, se počutim neprijetno, ker nekako čutim dolžnost to vrnit.
Nasplošno sem opazila, da je kar pogost pojav, da moški osvjajao tako, da bi kar na veliko plačevali ženskam. Samo kaj, ko meni več pomeni kaj drugega.
Denar si sama zaslužim.
Veš Marko, veliko se boš še moral naučit o ženskah :).
Mogoče se pa moraš ti naučiti o moških, da če ti kupijo darilo, ne pričakujejo nujno nekaj v zameno. Vsaj nekateri. Saj v ljubezni dajemo zato, ker to radi počnemo, ne iz preračunljivosti. Ali pri tebi ni tako? Ti vedno pričakuješ kaj v zameno za vsako svoje “darilo”?
Forum je zaprt za komentiranje.