poročena z mislimi pri drugem moškem

pozdravljeni!
naj vam opišem mojo situacijo. sem mlada punca (24let) poročena, z možem se imava zelo lepo, le občasno so kakšni prepirčki… skratka, na vsake toliko me prime da mislim na drugega moškega- moškega, ki sem se vanj zaljubila pri 13 letih ko še sploh nisem vedela kaj je ljubezen… še vedno ostajava v stikih le da moj mož za to ne ve saj je zelo ljubosumen že če mi piše kakšen prijatelj ki ga on pozna… ta moški je mojih let, ločen in še vedno po pisanju sodeč zelo zainteresiran zame.. ko na vsake toliko stopiva v kontakt sem čisto v drugem svetu in razmišljam samo o njemu. svojega moža nočem prevarati, imam ga zelo rada, ampak na tem drugem moškem je nekaj kar me nenormalno privlači, čeprav vem da nikoli ne bova skupaj… komaj čakam na vsak njegov klic, sms… ne vem več kaj naj naredim da si ga zbijem iz glave?!???

Po moje bi bilo fajn ugotovit, kaj je tisto, kar te na njemu tako privlači. Mislim pa, da svojega moža ne ljubiš. Mogoče ga imaš res rada, ampak dokler ti misli bežijo drugam, to ni prava ljubezen.

Vprašanje če je tudi to prava ljubezen kar se gre z tistim drugim. On je ostal “neizživeta” ljubezen, bolje rečeno zaljubljenost. In kot tak je v njenih mislih ostal neka iluzija, nerealna podoba, ki jo sama “hrani, napihuje v olake” in verjetno nima veliko skupnega z realnostjo.

Če boš s tem nadaljevala boš verjetno ostal brez obeh…..

Marko, On_
to kar pišeta je vse res.

Ampak avtorica sprašuje, kaj naredit, da ne bo tako “videla” tega drugega, da ga ne bo “kovala” v oblake, mu pripisovala lastnosti, ki ga delajo posebnega, želenega…

Verjetno ima občutke krivde, sedaj, ko ga tako dojema. Med drugim.

Kaj narediti?

Samo na ukaz se pač ne moreš odljubiti. Bi ti svetovala, da se samo dobro opazuješ. Opazuješ svoje občutke, kot si z MOŽEM. Kaj čutiš, ko sta skupaj. Ko sta skupaj med prijatelji, v družbi sorodnikov, med otroci, če jih imata, in predvsem, kaj čustiš, ko sta skupaj sama, ko sta intimna. DAJ MU (možu) VREDNOST.

Saj ji je On/ dobro napisal. Tega tipčka, v katerega je bila zacopana kot najstnica poveličuje in ga daje na piedestal, v njem vidi vse, česar ni doživela, vse, kar ji manjka v zdajšnjem zakolu. Naj zavestno neha to počet, naj si magari na glas reče, da ima ta človek iz njene preteklosti tudi slabe lastnosti, da ni prefekten, da gre samo za njeno iluzijo. Dokler pa bo samo jadrala na valovih domišljije, toliko časa si bo zadajala avtogol z inekcijami oksitocina.

Ona sanjari o nekom, ki ga dejansko ne pozna, ne ve, kako je živet z njim, kakšen je on kot partner in jasno o nekom takem si hitro napletemo irealno zgodbico, kako je pa fejst in dober.

Za začetek naj te stvari zaupa možu, naj v njemu najde zavetnika, prijatelja, vse to, kar išče drugod. In naj bo pripravljena delat na odnosu, ne da bo užaljena od njegove reakcije npr. in se šla potožit k temu “prijatelju”.

Za začetek si naj iskreno prizna, kaj je tisto, kaj ji pri možu manjka. Potem se naj vpraša, ali lahko to pri možu na kak način dobi in potem, ali bi to njeno zvezo z možem res obogatilo tako, da ne bi bilo potrebe po sanjarjenju pri drugih.
Če ne ve, kaj je tisto, kar manjka, potem ima(mo) težavo, saj od tod verjetno izvira sanjarjenje o drugem. Še vedno pa lahko iz tega sanjarjenja pobereš ven tisto ta dobro, ki te tja vleče in morda ugotoviš, kaj pogrešaš pri možu.

Meni se postavlja vprašanje, če zdaj pri 24 letih veš, kaj je ljubezen. To so zdaj leta, ko bi morala živeti kot “ptiček na veji” se družiti s prijateljicami, prijatelji, imeti čas zase za nova doživetja, spoznavanja, kakšno potovanje, študij …..; ti si pa v zakonu, ki te očitno ne osrečuje oz. ne daje dovolj, oz. niti sama ne veš, kaj bi točno rada.

A imata že kaj otrok?

To načeloma niti ni tako slaba možnost.

Včasih je treba nekaj izgubiti, da kaj pridobimo. 🙂

Vajina veza oz. zaljubljenost se je končala na samem vrhuncu in zato imaš vtis, da se z njim razumeš in bi se razumela tako, kot si se takrat, ko si bila zaljubljena. Takšno razmišljanje je zelo naivno, saj tega moškega idealiziraš.

Raje ga malo bolj spoznaj..Zakaj je ločen, kako se je obnašal do bivše, kakšna je bila bivša….Mogoče ga boš potem videla v bolj realni luči.

Pri 24 si še totalno nezrel, ona je šla v ta zakon iz napačnih razlogov. Kdaj si se potem poročila kake par let nazaj sigurno? V glavnem malo prekmalu si šla v zakon. Zato ker nisi še razvita osebnost. Mogla bi si dati šanso da najprej dozoriš. Tako kot je Bibita povedala 24 leta so leta, kjer gradiš druge stvari. Do 30 leta boš še precej zrasla ker se nenehno spreminjamo in se razvijamo.

Osebno mislim da tega svojega moža ne ljubiš in da se ti bo zakon končal v roku parih let ker ne boš več zdržala, upam samo da če imaš otroke da ne bodo preveč trpeli ob ločitvi.

Bodi pa iskrena do svojega moža in do tega kar čutiš do njega, ker ne boš mogla dolgo blefirati zaigrane sreče, opazuj svoje občutke, če bo čez pol leta enako mu priznaj kaj čutiš, uredi si življenje, potem bo verjetno sledila ločitev itd…in ti boš ponovno svobodna. In glej nase punca delaj to kar tebi paše, kar imaš ti rada. Sedaj ko si v zakonu imaš odgovornost in uredi zadevo tako, da bo najbolje zate, da bo fer za tvojega moža in otroke če jih imaš.

ok, mogoče sem se res mlada poročila, vendar če bi se zgodovina ponovila bi storila isto- zakaj? ker je moj mož res tisti pravi moški zame, ker se ujameva v vseh pogledi, imava se neizmerno rada… in ja – ljubim ga… otrok še nimava, jih pa načrtujeva.
naj povem še to da dandanes ko gledam moje vrstnike/ce jih je več ali manj že poročenih, očitno se spet vračamo nazaj v čas ko so se poročali zelo mladi 🙂
se strinjam da je ta drugi mošik ena neiživeta iluzija o katerem sanjarim in da ni top of the top… vendar jaz sem z njim prežiela prečudovita 2 meseca-s tem mislim da sem bivala pri njemu toliko časa, drugače sva bila veliko skupaj tudi drugače (ne bom trdila da sem ga spoznala do potankosti ker je to nemogoče v tako kratkem času, lahko pa rečem da tisti delček njega ki sem ga spoznala je čudovit) lahko tudi rečem da se nikoli in nikdar nisem imela z nobenim fantom lepše kot z njim. oba sva hotela resno zvezo… trudila sva se vse do sedaj da ohraniva stike ker zaradi prevelike razdalje bi bila zveza nemogoča (on živi 1000km stran od slovenije). zvezo je ovirala tudi njegova družina in posledično njihova vera, da more oče izbrati nevesto sinu, ki mu jo tudi je in je sedaj posledično ločen…
vedno dobivam spročilca kako me pogreša, si me želi videti, zame bi praktično naredil vse, samo jaz se bremzam nazaj…
zavedam se da imam doma moža ki me ljubi in spoštuje, pa tudi jaz njega… ko se s tem moškim nekaj časa ne slišiva sem popolnoma predana možu, zmede me le takrat ko me kontaktira (parktat na leto), in takrat toliko mislim nanj, drugače sploh ne ..

Pa tako naredi kot ti je Robi svetoval, recimo daj si ene pol leta, in v tem času spoznaj tega ločenca, ki ti je očitno naklonjen na malo več kot prijateljski način. Ne varaj! Poskušaj pa iti na kakšne prijateljske sprehode s tem ločencem in se pogovarjaj, ogromno se pogovarjaj, boš videla kakšna je sploh ta oseba. Moraš ga spoznati da se ti ta meglica glede ločenca razodene in ga boš videla v pravi luči, moraš videti dušo tega človeka. In šele potem bodi pozorna na svoja čustva, ti bo bolj pripomoglo h končni odločitvi.

Ja očitno se gibaš v drugih krogih da videvaš 20 letnice poročena pa z otroci. Jaz bom čez par mesecev 29 pa niti enega ne poznam iz svojih krogov ki so stari od 25-35, da bi bil poročen niti da bi imel otroke.

Potem ko si rekla da tip živi malo dalj od Slovenije domnevam da živi na Hrvaškem in če mu je familija izbirala prvo nevesto, domnevam da je tip musliman. Ja kaj naj ti rečem, poskusi ga spoznati sedaj bolje na prijateljski način. Zaradi razdalje mogoče malo težje, kaj pa če bi poskusila kakšen Skype? Da bi skypala z njim prijateljsko pa se spoznavajta.

A se musliman lahko loči? Men se zdi da ne; lahko pa ima več žen… pač toliko kot jih lahko vzdržuje.

:)))

Najprej razčisti, kaj bi ti sploh rada. Očitno ti njegova pozornost godi in očitno tvoj mož le ni tako popoln zate, kot si si predstavljala.
Če si res poročena v pravem smislu te besede, tistemu nesojenemu lepo povej, da lahko ostaneta v prijateljskih stikih, da do njega ne gojiš enakih čustev in da otresanje s puhlicami pač odpade, ker ljubezensko poglavje svojega življenja pišeš z drugim. Oziroma – kaj te ovira, da mu tega že nisi zdavnaj razložila?
Predstavljaj si, kako bi bilo možu, če bi izvedel za tole tvojo sladko skrivnost.

A veš da to pa ne vem Bibitka kako imajo oni točno glede ločitev. Samo če živi na Hrvaškem domnevam da ni nek ortodoxni musliman, oni nimajo tako strogih pravil.

zmedena007-Ko si napisala da te ta tip “zmoti” samo parkrat na leto in ti pač takrat padeš ven iz te idile, ki jo imaš z možem. V bistvu imaš tukaj 2 možnosti ena je kot sem že napisala da ločenca dodobra spoznaš(možnost preko Skypa zaradi oddaljenosti). Druga možnost je pa da prekineš vse stike z njim za vedno, torej da mu tudi poveš, daš jasno vedeti da ti si sedaj poročena, da imaš odgovornosti doma, in da se ne moreš z njim zapletati. Evo ti dve možnosti imaš, odločitev je pa na tebi.

po veri je musliman ja… ampak muslimani majo veliko “podver” ja lahko se loči in ne ne vzdržuje več žen… da ne bomo preveč zašli z poti…
zelo težko preko sypa, msnja in podobno, saj imam doma moža in če izve zanj bo kriza ker ve zanj, ve za vse moje občutke do njega in je zelo ljubosumen (kdo pa ne bi bil), neve le tega da sva še v stikih, vse kar se je pa pred njim dogajaloz tem miškim pa ve…
pa tudi ta noški je direktor več firm po evropi in je zelo zaseden tko da gre še meni na živce ko sem sama da ga nikakor ne morem dobiti in se mi oglaša ravno takrat ko ni treba…

odločila sm se da bo stvari pustila tako kot so… če pride v slo se bom dobila z njim na kavici in to je to… pustila bom preteklosti da ponikne..

pa ne živi na hrvašekem in verjemite imajo kar strogo glede pravil v veri…

Ja mislim da je to še najboljša odločitev. Če je tip nek direktor kot praviš in da potuje precej potem ima sigurno še kakšne ženske in ljubice okoli po drugih državah. Ponavadi je tako, tako da kaj veš kaj ima tip še vse v ozadju.

Če bo prišel v Slovenijo se dobi z njim na drinki in mu lepo in jasno povej da si ti poročena sedaj in če lahko to spoštuje. Ti se pa posveti svojemu možu in kot si rekla da načrtujeta otroka. To je življenje, ki si si ga pač izbrala in imaš odgovornost do tega življenja sedaj. Pa saj to sigurno sama že veš.

Ali si želiš za življenjskega sopotnika človeka, ki “peca” poročene ženske? Ker, draga moja zmedena 007, ti si poročena, si zasedena. Ali ti takšno obnašanje vliva neko zaupanje v tega človeka? In bi hodila z njim in se kasneje poročila v družino, kjer ti niso naklonjeni? Moja tašča je super ženska, pa odnos z njo ni vedno enostaven. Ne predstavljam pa si, kako bi bilo živeti, če me ne bi sprejela odprtih rok. In v vsakem odnosu so prej ali slej težave. Sovražne tašče in tasti pa znajo v kritičnih trenutkih zelo poslabšati situacijo.

Verjamem, da mu je oče izbral nevesto. Ampak dahniti usodni “da” pa mora ženin. In takrat ko dahne usodni “da”, se pričakuje, da to resno misli – da se mu vsaj zdi, da bo to nekako šlo in da vidi možnost vsaj prijetnega (če ne srečnega) skupnega zakona. In če je resno mislil, oprosti, ampak se mi zdi, da mu je šlo zelo slabo od rok, če je pri 24. že ločen. Sicer o trudu ne morem soditi. To, kako resno je vzel zakon, pa vendarle ne gre kovati v zvezde…

Vajina zveza je bila morda nesojena ljubezen in žrtev okoliščin. Vendar on ni žrtev okoliščin, je odločitve sprejemal sam. Se je poročil, se je ločil in zdaj lazi za tabo in ti uničuje zakonsko srečo.

Ne bi želela biti negativna, ampak po mojem mnenju si koplješ jamo z lastnimi rokami. Problem, ki ga moraš rešiti, je med tabo in možem in ne med tabo in tem moškim.

Občutek imam (morda se motim), da te moževo ljubosumje moti. Jemlje ti svobodo do stikov z drugimi, manevrski prostor, ki ga potrebuješ, da lahko dihaš. Zato stike z drugimi ohranjaš na skrivaj – kar je v osnovi slabo za vajin odnos, ker si ustvarjaš življenje mimo tvojega moža. S problemom ljubosumja se ne spopadaš, ampak ga zaobideš. Ko bo mož to ugotovil, bo še bolj ljubosumen in bo še slabše. Vedno bolj se boš umikala, vedno več bo skrivala in vedno bolj boš ranljiva /dojemljiva za druge ljubezni/zveze/moške.

Kaj ti je narediti s tem moškim? Enostavno – prekini stike. Če želiš ostati z možem, če ga ljubiš, ne bi smelo biti tako težko, se motim? Povej mu, da je bila vajina priložnost v preteklosti, da zdaj je prepozno, da si zdaj srečno poročena, in da bi bilo neprimerno, da ohranjaš stike z bivšim (to bi menda nekdo iz njegove kulture moral razumeti…). Če kliče, se ne oglašaj, če piše sms-e, jih ne prebiraj in kar zbriši.

Če je on tako ljubosumen, potem že imata krizo v zvezi! In jasno, če je prisotna partnerjeva izrazita posesivnost z ljubosumjem, da ti potem misli uhajajo drugam – v fantazijo, kjer se osvobodiš moža in si srečna z drugim, ker ta si te ni lastil, pri tem si bila svobodna, a ne?

Drugače pa glede porok, tu je treba biti resen, ker vsak 2. zakon statistično razpade. Ko ni več tiste začetne zaljubljenosti, ko pridejo malo težave, se vsi po liniji najmanjšega odpora ločujejo, ker ne znajo nič potrpeti.

Sem čakala Matjažkov odziv, da se nasmejim, ampak začuda se strinjam s tem, da kar si napisal.

Čim prej ga skenslaj in se nehaj vesti kot 13-letnica.
Daje ti le neko lažno upanje in pri tebi išče uteho. Pazi se takih, ki pravijo, da bi zate naredili vse, ker to ni možno in takšne izjave dajejo le tisti, ki se slabo poznajo. S takšnim pa zna biti naporno.

Če si se odločila pri teh letih že za zakon, potem mi ni jasno, kako to, da se ne v skladu s tem tudi vedeš??? Torej, če bi bila res tako zelo povezana z možem, potem vsa ta dopisovanja z bivšim odpadejo- ti bi lepo zamenjala cifro in prekinila s tem. Tako pa v tvojem zakonu nekaj že ne more biti ok, da še vedno razmišljaš o bivšem in sanjariš. Samo slepiš se.