pomoč

Spoštovani

Vljudno vas prosim za pomoč. V družini se nahajamo v hudem položaju.
Zanima me sledeče.

Kakšna je razlika med mediacijo in izvensodno poravnavo?
Kakšen je najdaljši rok za vračilo denarja pri mediaciji oziroma izvensodni poravnavi?
Kakšen je najdaljši rok za vračilo denarja ki ga določi sodišče?
Kaj se zgodi oziroma kakšne so posledice če nikakor ni mogoče vrniti denarja, ker ni nobenega premoženja, oziroma ga ni mogoče vrniti v roku ki ga npr. določi sodišče?

Ali sodišče upošteva olajševalne okoliščine pri izreku kazni ( npr. zaporna kazen se nadomesti s pogojno ) ? Ali na to vpliva tudi število otrok?
Ali se lahko namerno zaporne kazni predlaga delo v dobro korist? Kdo je lahko pobudnik take kazni?

Ali se pri izvržbi zarubijo tudi predmeti ( računalniki in druga oprema ) ki služijo za opravljanje dejavnosti, torej v tem primeru bi služili tudi kot prihodek za morebitno vračilo dolga?

Vem da je ogromno vprašanj, vendar smo na robu in bi Vas prosili za pomoč

Miška4

Spoštovani!

Odgovarjamo po vrsti:

– mediacija je postopek, v katerem neodvisna oseba, ki pred tem in po zaključku postopka mediacije ni popolnoma nič povezana s sodnim postopkom, poskuša tožečo in toženo stranko zbližati na način, da sklenejo sodno poravnavo.
– Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke sodnega postopka izven okvira sodnega postopka in jo lahko zapišejo pred sodiščem ( v tem primeru se izda sodna odločba=sodna poravnava) ali pa dogovor ostane zapisan v obliki izvensodne poravnave.
– rok za vračilo denarja v okviru mediacijskega postopka ali sklenitve izvensodne poravnave določijo stranke postopka same (ni najdaljšega/najkrajšega).
– rok za vračilo denarja, ki ga določi sodišče, je vezan na tožbeni zahtevek (kakor tožeča stranka zahteva s tožbo).
– če denarja ni mogoče vrniti v roku, kot ga določi sodišče, upnik na podlagi pravnomočne sodbe vloži predlog za izvršbo zoper dolžnika. V kolikor ni premoženja, upnik običajno čaka, da dolžnik kakršnokoli premoženje pridobi – običajno predlaga odlog izvršbe za čas do ugotovitve premoženja, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Zaporne kazni ni mogoče nadomestiti z javnimi deli.
– izvršba premičnih stvari je omejena in ni mogoča na delovnih sredstvih, s katerimi podjetnik/družba opravlja svojo dejavnost.
– v okviru kazenskega postopka sodišče pri določanju vrste in višine kazni vsekakor upošteva olajševalne (in tudi oteževalne) okoliščine, dogovarjanje s tožilstvom glede tega pa je omejeno na določene faze postopka.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani

Zahvaljujem se Vam za hiter odgovor.

Samo še nekaj bi prosili:

– na mediacijo je pametno priti z odvetnikom?
– omenili ste da je rok za vračilo denarja vezan na tožbeni zahtevek in izvršbo v kolikor ni plačila.
Če denarja ni, se čaka denar kot pravite z odlogi izvršb ( torej to se lahko vleče v nedogled? )
Kaj pa se zgodi , če enostavno tega premoženja ni oziroma ne bo, če se bo čakalo izvršbo nikoli dovolj? Ali v teh primerih kdaj stvar zastara?
– spraševala sem Vas ali se lahko namesto zaporne kazni predlaga delo v javno dobro, ker to piše v spremembah kazenskega zakonika v 88 členu ( kopiram )
(7) Kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Organ, pristojen za izvrševanje, določi vrsto dela tako, da ustreza strokovnosti in sposobnosti obsojenca in ga razporedi tako, da ne moti njegovih družinskih, poklicnih in izobraževalnih obveznosti. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila.
Torej to ne drži?

Hvala še enkrat

Spoštovani!

– Smiselnost/koristnost prisotnosti odvetnika na mediaciji je odvisna od tega, kaj je predmet spora. O tem se je najbolje pogovoriti z vašim odvetnikom, ki vam bo svetoval ali je potrebna/koristna njegova prisotnost.
– V kolikor se čaka na denar oz. premičnine/nepremičnine z odlogi izvršbe in se stvar z vlogami sodišču podaljšuje potem ne more priti do zastaranja saj gre za aktivnost v postopku in ne pasivnost. V vsakem primeru pa tudi izvršba enkrat zastara, kar določajo roki za absolutno zastaranje.
– V vašem vprašanju niste navedli za kakšno kaznivo dejanje gre in nismo mogli preveriti kakšna je zagrožena zaporna kazen za takšno kaznivo dejanje. Za kazen zapora do dveh let lahko sodišče odredi opravljanje dela v splošno korist. Sodišče se pri odločanju o izvršitvi kazni zapora na način opravljanja dela v splošno korist upošteva vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve kaznivega dejanja ( v praksi je ocenjena kot zelo velika za kazniva dejanja za katera je izrečena kazen zapora do dveh let ), možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.

Lepo pozdravljeni!