Pomoč sinu pri nakupu stanovanja
Pa dobro, pa kje vi živite?
A res tako malo ljudi razume, da je odnos sina z ženo NJUN in samo NJUN in ne od sinove mamice? Kaj zaboga se ima ona za vtikati, kako bosta uredila med sabo? Ravno take mamice, kot je avtorica in še par starih vešč ste povzročile – ja, POVZROČILE razpad mariskatere zveze s svojim “deljenjem” pa “pravičnostjo” itd. Zakaj ne bi smela najprej onadva se to dogovoriti med sabo? Kot partnerja, kar tudi sta. Stare vešče imate partnerja doma, če ga še niste požrle. Sin ni vaš partner, pri odnosu sina z ženo nimate ve nobene besede.
Razumete, da nič v življenju ne bo nikoli “v skladu z dejanskim vložkom”? Razumete, da je stvari potrebno vzdrževati? Zakaj bi snaha potem karkoli prispevala sploh za stanovanje, če nikoli in nikdar ne bo nič njenega?
Zlato pravilo: ko se v družini pri finančni pomoči “STARIH VEŠČ” začnejo take debate, naj tamladi samo skviznejo stran. Ker verjemite, nočete tega. Če ne prej, boste čez nekaj let prišli do edine rešitve – enostavno kredit in poplačilo ZLATE MAMICE, če pa sine copata ne bo za, pa pač ločite in adijo.
LJubica, seveda se lahko partnerja dogovorita med seboj – glede denarja in prihrankov, ki sta jih sama dala na stran.
Če pa gre za denar nekoga drugega (in velik znesek, ne samo par tisoč evrov), pa to ni več njuna stvar, temveč dogovor med tistim, ki daje, in tistim, ki prejme.
Tvoja razlaga je tipična za nekoga, ki se je navajen okoriščati z drugimi.
Ljubica, niti centa do danes. Tako da svoje litanije prodajaj komu drugemu.
Vem pa, da ko kaj lastnemu otroku dam, mu dam zato, da mu pomagam in ne za to, da ga še z nečim držim za j***, tako kot očitno to počnete vse ljube zlate mamice.
Saj pravim, kar imejte svoje peneze.
Tamlada bosta tudi brez preživela, brez skrbi.
No, pa poglejmo. Recimo, da si ti ena taka SUPER MAMI in ne STARA VEŠČA in imaš prigaranih 65K, ki jih pa tvoj sine in njegova tamlada zdajle nujno rabita. Ti seveda pohitiš in rečeš sinetu, da si mu pripravljena dati ta denar, da si onadva kupita stanovanje, saj njeni nimajo nič. Prišparanega ni nič z njune strani, službe za NDČ tudi nimata, torej bo SUPER MAMI vzela tudi kredit, še 50.000€, ki jih mami odplačuje, sin pa mesečno vrača polovico, ker več ne zmore. Okej, pravljica se začne, tamlada se vselita, po treh letih poči in gresta vsak po svoje. S tem, da zdaj pa tamlada hoče svoj del stanovanja,ampak ker ne zmore plačevati kredita, se zadovolji s 40.000€. Zadevo mora sin prodati (za 115.000€) in ostane s svojimi 35.000€ in 45.000€ kredita. Okej, bo rekla SUPER MAMI, jaz nimam ničesar več, sem ti dala že vse prihranke, pa še kredit plačujem. Sine tudi nima nič prišparanega, ampak je bolj bogi s.p.jevec, ki živi iz rok v usta. Za 35K se pač ne more dobiti nič. Jebiga, pride nazaj domov, ker mu je plačevanje najemnine, če je samski, brez veze. SUPER MAMI pa s preostankom denarja vsaj poplača kredit.
Vprašanje: ali se oba tolčeta po glavi, ker sta bila tako butasta ali pa stoično prenašata zadevo, pač, take stvari se dogajajo, kaj pa čmo. In ko se čez 10 let zgodba ponovi, ali meniš, da bi ta SUPER MAMI še enkrat naredila isto? Ker STARA VEŠČA zagotovo ne bi.:))
Aja, pa nisem stara vešča, mogoče kvečjemu star dec.
En pravnik mi je enkrat rekel, da tudi če v takem primeru zakonca zapišeta deleže stanovanja kakorkoli- tudi pol pol, to v primeru razhoda itak ne velja, ker se šteje darilna pogodba in ta delež je vedno od obdarovanca, tudi če je večji od polovice.
Če je to res, zakaj potem sploh pisarijo te deleže, zakaj se jim ne pove, da to nima nobenega pomena?
Jaz sem zgleda iz čist drugega testa. Dajte denar, pomagajte njima (če njeni nimajo, še toliko bolj pomagajte), ne sprašujete se, kaj bo če bo…Zagotovo nihče nič ne vzame “sabo”, dokler ste pa na tej zemlji, pa naj vam bo vsem lahkotno. Ni lepšega, kot srečni otroci. Srečni se nikoli ne razidejo. Zaupajte.
Snahica že ve kaj dela, bi rada bila preskrbljena.
Kaj pa sin reče na vse skupaj?
Tudi meni sta starša kupila stanovanje, ampak če gremo narazen je vse moje, razen kakšnih kosov v njem, katere je kupil on. Sem se že enkrat na tak način nasankala, ne bom se več.
Se mi ne zdi logično, da sta moja starša toliko našparala, potem pa bi on ob ločitvi odnesel polovico. S tem se oba strinjava in je tudi papirološko urejeno.
En pravnik mi je enkrat rekel, da tudi če v takem primeru zakonca zapišeta deleže stanovanja kakorkoli- tudi pol pol, to v primeru razhoda itak ne velja, ker se šteje darilna pogodba in ta delež je vedno od obdarovanca, tudi če je večji od polovice.
Če je to res, zakaj potem sploh pisarijo te deleže, zakaj se jim ne pove, da to nima nobenega pomena?
[/quote]
Saj se jim pove. V tej temi je bilo povedano, tebi so povedali, ampak če ljudje nočejo slišat, nič ne zaleže.
Tole snahino izsiljevanje se tudi za njiju ne bo koncalo srecno. Scasoma se bo, kot ona pravi, zivotarjenja navelicala, si nasla bogatega tipa in odfrcala k njemu. Vas sin bo pa ostal z dolgim nosom in dolgovi. Lahko vi kupite sami stanovanje in jima ponudita da zivita v njem. Ce se s tem ne strinjata, potem veste koliko je ura in naj se znajdeta tako kot vesta in znata.
Snaha je danes, jutri ni rečeno, da še bo…torej zakaj bi tuja oseba dedovala polovico vsega vašega denarja… To preprosto ni sprejemljivo.
Lahko, da bosta ostala skupaj, vendar to za vas ni relevantno. Snaha pri tem, kako boste razpolagali s svojim denarjem, nima nobene besede, ker gre za vaše prihrankevin se za njih ni potila. Če pa jo sin do te mere podpira, pa naj ostaneta v ponajemniškem stanovanju za vedno, dokler sama ne zbereta denarja, kar bo zelo verjetno v današnjem času res za vedno…Morala bi vam biti hvaležna za podporo, ne pa da poskušata z vami manipulirati…. Ne pustita se izsiljevati pod nobenim pogojem.
Ob takih izpadih kot sta jih deležna vidva, jaz ne bi nič dal. Ne vem zakaj sploh razmišljata? pač naj bosta v najemu, sta dovolj stara. Sploh pa ne bi na tak način da nič. Pri naši sta kr lepo najela kredit in kupila stanovanje. 5 let sta morala kar delat k zmešana in vidno sta se še bolje razumela. Po 5 letih smo šli vsi 4 na banko (jaz,žena, hčerka in njena) lepo so povedali koliko kredita je še ostalo (veliko) in sva za ženo poravnala tisto kar je ostalo. Brez enega krega, tamlad me še zdaj globoko spoštuje, ene slabe volje, težke besede. tako je.
Evo najina izkušnja.
5 let v najemu, zanosila, odločila sva se za nakup stanovanja. Skupaj sva 8 let.
3-sobno stanovanje skupaj z opremo 270.000€ (zaradi službe si ne morem privoščiti dela s hišo, gledala na to kot investicijo za čez 10 let ko bo službenih potovanj/obveznosti upam da manj, bova dala v ceno/oddajo). Cene so take kot so, predvsem za nove bloke (novogradnje). Ni Ljubljana, ampak bližnja okolica.
Z moje strani je bilo investicije 210.000€ (60k so solidarnostno dodali starši), z njene strani 60.000€ (10k so solidarnostno dodali starši). Solidarnostno so dodali starši po svojih zmožnostih. Moji bi lahko dodali precej več, nisva želela. Njeni so vzeli kredit, da dajo vsaj nekaj zraven.
Punca se je predlagala, da urediva lastnino glede na prispevek (torej mojih 210 proti njenih 60), jaz sem bil odločno proti. Danes sva lastnika vsak 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Zdi se mi edino prav, za bodočo normalno zvezo, če pa se kaj med nama zgodi bo pa v stanovanju tako ostal sin s skrbnikom, kdorkoli že bo (v tem primeru skoraj zagotovo ona). Tako ali drugače bo stanovanje (ali pa bodoča hiša) slej ko prej njegovo. 🙂
Zgolj informativno, oče me je vprašal kako bova lastniško delila, sem povedal da 50-50 (ve koliko vsak “klan” da), je absolutno podprl to z “edino prav”.
Zaradi solidarnostne udeležbe staršev nisva vzela enormnega kredita, pred nakupom sem bil mnenja, da morava biti sposobna investicijo kriti sama (starši so češnjico dodali po odločitvi o nakupu specifičnega stanovanja), pa še za to sva se odločila, ko je zanosila. Sicer bi še nekaj časa živela v najemu. 🙂
Sam sem bil pri nakupu star 30, ona 27.
Še enkrat, kar imate že nekajkrat zgoraj napisano, pa očitno noben ne zastopi:
TUDI ČE BI ZAPISALI STANOVANJE PO DELEŽIH (EDEN ENO TRETJINO, DRUGI DVE TRETJINI) SE TO OB MOREBITNI LOČITVI NE ŠTEJE! ŠTEJE SE VSE NA POL, ČE JE BILO PRIDOBLJENO ZA ČASA TRAJANJA ZVEZE!!!
Pa kaj ljudje resnično ne zastopijo tega??? Kakšni deleži? če sta dva v zvezi in med to zvezo nekaj gradita, pa če je eden dal keša za celotno nepremičnino, drugi pa nič, JE OB RAZVEZI RAZPOLOVLJENO!! Razen če gre za darilno pogodbo, in ja, mora biti pogodba, če ti fotr samo na tvoj račun nakaže 60K, to pravno pomeni, da je hotel pomagat OBEMA do stanovanja. Ne pa, da je dal sinu.
A boste že zastopli, da to, da neke deleže vpisujete v zemljiško knjigo, ne pomeni nič!!
Še enkrat, kar imate že nekajkrat zgoraj napisano, pa očitno noben ne zastopi:
TUDI ČE BI ZAPISALI STANOVANJE PO DELEŽIH (EDEN ENO TRETJINO, DRUGI DVE TRETJINI) SE TO OB MOREBITNI LOČITVI NE ŠTEJE! ŠTEJE SE VSE NA POL, ČE JE BILO PRIDOBLJENO ZA ČASA TRAJANJA ZVEZE!!!
Pa kaj ljudje resnično ne zastopijo tega??? Kakšni deleži? če sta dva v zvezi in med to zvezo nekaj gradita, pa če je eden dal keša za celotno nepremičnino, drugi pa nič, JE OB RAZVEZI RAZPOLOVLJENO!! Razen če gre za darilno pogodbo, in ja, mora biti pogodba, če ti fotr samo na tvoj račun nakaže 60K, to pravno pomeni, da je hotel pomagat OBEMA do stanovanja. Ne pa, da je dal sinu.
A boste že zastopli, da to, da neke deleže vpisujete v zemljiško knjigo, ne pomeni nič!!
[/quote]
Sploh ni res. Če na sodišču starš izjavo da je želel pomagati le svojemu nasledniku se to darilo ne more deliti. Kdo pa je tisti ki odloča o tem komu se podari darilo? Izključno obdaritelj in ne tretje osebe. Zato pa so koristne darilne pogodbe- da je jasno kdo je obdaritelj in kdo obdarovanec. To da je obdarovanec poročen nima nobenega vpliva na darilo.
Je pa res da se upošteva VSE okoliščine in sploh ni nujno da se premoženje ob ločitvi deli vedno na polovico. Upošteva se deleže premoženja obeh pred poroko ter materialni in nematerialni doprinos enega in drugega v času trajanja zveze. Jebe.mti lako ćemo amaterske pravnike.
Sploh ni res. Če na sodišču starš izjavo da je želel pomagati le svojemu nasledniku se to darilo ne more deliti. Kdo pa je tisti ki odloča o tem komu se podari darilo? Izključno obdaritelj in ne tretje osebe. Zato pa so koristne darilne pogodbe- da je jasno kdo je obdaritelj in kdo obdarovanec. To da je obdarovanec poročen nima nobenega vpliva na darilo.
Je pa res da se upošteva VSE okoliščine in sploh ni nujno da se premoženje ob ločitvi deli vedno na polovico. Upošteva se deleže premoženja obeh pred poroko ter materialni in nematerialni doprinos enega in drugega v času trajanja zveze. Jebe.mti lako ćemo amaterske pravnike.
[/quote]
Starši lahko na sodišču govorijo karkoli, če niso naredili darilne pogodbe, se jim slabo piše. Nasprotni odvetnik zlahka doseže, da povejo, da so reševali stanovanjsko stisko mladega para, kar pomeni OBEH. Če pa naredijo darilno pogodbo, je pa to čisto nekaj drugega, tukaj pa noben nič ne sprašuje in staršem ni treba nič razlagat, stvar je jasna! seveda pravim, da je res, da je treba narediti pogodbo, če samo daš otroku svoj keš, nima nobene veze brez darilne pogodbe- se deli na pol ali pač na drugačne deleže, tukaj se potem dokazuje, kaj je eden not prinesel, kaj drugi, zakaj eden ni mogel, bla bla bla. Ponavadi se zadeva deli na pol, ker je tako dejstvo- kar se v zakonu pridobi, se deli na pol- potem pa dokazuješ kaj in kako, če se kdo od dveh ne strinja, da gre na pol. Gospodinjenje, skrb za otroke itd. se veliko šteje.
nisem odvetnica, sem pa dala zadevo skozi in bi lahko knjigo o tem napisala.:))
Ojla,
Nama je njegov oče dal 127k za stanovanje. Stanovanje je pisano na njega. Sklenili smo pogodbo, da v primeru ločitve brez otrok imam čas 3 mesece, da se odselim, po dnevu ločitve, z otroki pa 6 mesecev.
Moji niso bili pri moči pomagati, jaz sem imela sicer prihranke, ampak sem jih zaradi tega darila porabila za to, da smo mojim staršem uredili dotrajano hišo.
Lp
Ma kaj govoriš, da vsak uredi darilno pogodbo. Pa kaj še! Narod misli, da je dovolj če nakažeš otroku na račun in mu napišeš en mail v smislu, sine to je zate. Hahahaha, in pol se dva ločita, sine išče ko mutav tist mail izpred 8 let, recimo ga najde, ampak ejga, nč ne velja. Ker ni darilne pogodbe.
Predporočnih pogodb pa sveže zaljubljeni pari nočejo sklepat oz. v stilu “a me nimaš zadost rad? saj veš, da mi ne gre za tvoj denar….” Aha, itak. Predporočnih pogodb se poslužuejo ločeni pa na novo poročeni, ki imajo že nekaj kilometrine in vedo, kako se ponavadi zgodi. Lej Jelinčiča, kako se je opeku, hahaha.
Starši lahko na sodišču govorijo karkoli, če niso naredili darilne pogodbe, se jim slabo piše. Nasprotni odvetnik zlahka doseže, da povejo, da so reševali stanovanjsko stisko mladega para, kar pomeni OBEH. Če pa naredijo darilno pogodbo, je pa to čisto nekaj drugega, tukaj pa noben nič ne sprašuje in staršem ni treba nič razlagat, stvar je jasna! seveda pravim, da je res, da je treba narediti pogodbo, če samo daš otroku svoj keš, nima nobene veze brez darilne pogodbe- se deli na pol ali pač na drugačne deleže, tukaj se potem dokazuje, kaj je eden not prinesel, kaj drugi, zakaj eden ni mogel, bla bla bla. Ponavadi se zadeva deli na pol, ker je tako dejstvo- kar se v zakonu pridobi, se deli na pol- potem pa dokazuješ kaj in kako, če se kdo od dveh ne strinja, da gre na pol. Gospodinjenje, skrb za otroke itd. se veliko šteje.
nisem odvetnica, sem pa dala zadevo skozi in bi lahko knjigo o tem napisala.:))
[/quote]
Štefka, odvetnik ne more doseči da kdorkoli karkoli izjavi. Si pač imela slabega odvetnika ali pa si se vdala nasprotnemu :))
Forum je zaprt za komentiranje.