Pomoč sinu pri nakupu stanovanja

To ni čisto nič komplicirano.

To, da se večji zneski nakazujejo na račune, ne dajejo v gotovini, je danes običajna praksa, če nisi ravno mafijec. Z emailom sem pa hotela povedat samo to, da naj bo jasno izražena volja staršev, da gre za darilo in da je darilo dano izključno sinu. Lahko je to tudi pogodba, lahko je napisano na prtičku, lahko je v obliki notarskega zapisa. Prednost e-pošte je, da je datirana in zato ni dvoma o tem, da je bil tak namen že ob daritvi, ne da so potem, ko se že ločujeta, začeli nekaj urejat.

In ja, darila staršev otrokom niso obdavčena.
[/quote]

e pošto lahko tako enostavno ponarediš, da je smešno.

In potem bo sine kupil s tem denarjem stanovanje.
Polovico ga bo pisal na ženo.
Potem bosta imela otroka.
Se ločila.
Sine bo napisal svojo polovico stanovanja na otroka.
Snaha bo svojo polovico obdržala.
Sine ne bo zahteval ženine polovice.
Vi pa boste potem darilo zahtevali od koga?
Edino od sineta lahko.
[/quote]

Wow, nisem vedela, da imamo vedeževalca Dannyja tu na forumu.

Ne vem, od kod ti veš, kaj se bo vse v naslednjih 20 letih zgodilo, ampak v bistvu imaš prav. Če sin kot solastnik stanovanja in bodoči ločenec (očitno, vsaj v tvojem filmu) ne bo od žene nič zahteval, starša na to ne bosta imela vpliva. S tem se je pa pač potrebno sprijaznit, če nekomu nekaj podariš, da je ta stvar potem njegova in lahko z njo dela, kar želi.

Mimogrede, če bosta sin in snaha imela vsaj enega otroka, bosta v primeru sinove smrti dedovala snaha in otrok, starši ne bodo imeli prav nobene pravice zahtevat vračila denarja od snahe, ki bo še naprej živela v tem stanovanju.

Če takih scenarijev starša nista pripravljena sprejet, naj denarja ne poklanjata. Morda je v tem primeru res bolj smiselen razmislek o tem, da bi starša kupila stanovanje in bila lastnika, mladi pa zgolj uporabniki.

e pošto lahko tako enostavno ponarediš, da je smešno.
[/quote]

Ni tako enostavno, pa še kaznivo je.

Primer v naši družini.
Tamlada dva sta bila v najemu.
2 otroka.
Zadnjih par let težave v raju.
Samo čakali smo vsi na piko na i – ločitev.
Sin si je omislil novo frčafelo – tega seveda ni nikomur govoril
Sin je starše nafehtal, da so vzeli hipoteko na svojo hišo in denar podarili sinu in s tisto hipoteko odkupil stanovanje, ki so ga imeli v najemu. Rekel jim je, da se je končno zresnil in da bodo končno kupili stanovanje.
Polovico je vpisana kot lastnica žena.
Polovico je vpisan on.
Potem je svojo polovico podaril svojemu otroku, spakiral stvari in se preselil k ljubici.
Slišat noče, da bi karkoli zahteval od svoje bivše.
Plačuje hipotekarni obrok, ki požre večji del njegove plače.
Preživlja ga ljubica.
Ne vem kaj bo, če bosta imela z ljubico otroka oz ko ga bo ljubica načevljala.

v tem primeru si pozabila napisat, da kredit plačuje tudi bivša žena, hiša je v bistvu samo dodatno poroštvo za banko.
sedaj plačuje kredit svojima otrokoma.
Očitno je bila ta nova tega že vredna, sploh glede na to, da ga preživlja. Kar malo dvomim, saj mora določen znesek plače po plačilu kredita vendarle ostat.
bolj bi bil problem, če bi sine nehal delat in plačevat kredit.

v tem primeru si pozabila napisat, da kredit plačuje tudi bivša žena, hiša je v bistvu samo dodatno poroštvo za banko.
sedaj plačuje kredit svojima otrokoma.
Očitno je bila ta nova tega že vredna, sploh glede na to, da ga preživlja. Kar malo dvomim, saj mora določen znesek plače po plačilu kredita vendarle ostat.
bolj bi bil problem, če bi sine nehal delat in plačevat kredit.
[/quote]

Snaha vaju čustveno izsiljuje, kuhata mulo – taka dva sta še daleč od odraslega in odgovornega življenja. Od mene ne bi dobila ničesar.

Kaj plačuje bivša? Nič. Cel obrok plača sine. Za celo stanovanje.

potem pa ima res slabo vest zaradi svoje kurbarije. čeprav zgodbici res ne verjamem.
zakaj bi šel moški, ki ima že drugo babnico, vzet kredit, da bo poklonil svoje stanovanje bivši in ok. tudi otrokoma?

kupita vikend na svoje ime, med počitnicami imejta tam čudovite počitnice z vnučki, pa sinu in snahi odstopite za čas dopusta, da se lahko odmaknejo iz najemnega stanovanja. Če je sin edinec, bo itak dobil dediščino in bo to njegovo posebno premoženje, če se že bojite snahe. Pa oporoka v primeru, da imate več otrok. Sin in snaha pa si bosta itak nabavila stanovanje, če bosta imela možnost in bo samo njuno. Časi so neugodni za najem kredita, lahko pa stanujejo v vikendici, ki je vaša in so jo dolžni vzdrževat. Hvaležni vam bodo. Sicer pa: kje je garancija, da je vaš sin ok, snaha pa ne? Lahko je ravno obratno in bosta ob naslednji snahi še bolj v strahu.

Seveda ti je jasno da ima podarjeno še vedno status darila tudi če je zamudil rok za njegovo prijavo na Furs in ga je prijavil kasneje? Ali to ni jasno?

Potemtakem pa jaz kot snaha tudi ne bi želela imeti stanovanja. Postavite se tudi v njeno vlogo, hkrati pa premislite ali ima rada vašega sina ali ne.
Ponavadi bi starši radi, da otroci živimo pri vas ali v vašem stanovanju, poleg pa bi se komandirali. To si pa noben mladi par ne želi, vtikavanja staršev v njuno razmerje.
Ce zelite, dajte sinu in si naj pol onadva rešujeta. Kdo pa pravi, da bosta šla narazen 🤔

Jaz bi ponudila, da dam denar in sorazmeren del stanovanja napisem na sebe, ostalo naj si posteno delita.
Denar je moj, naj bo tudi del stanovanja.

Ce jima bo prav, prav, ce ne, pa ne.

hja, pol pa ne sme pričakovat, da ji nekdo podari 50 jurjev na lepe oči.

ne moreš i ovce i novce bi rekli stari

Jaz kot snaha imam v lasti 1/3 stanovanja, moz 2/3.
Kaj je s tem narobe?
Skupaj sva ze 30 let, otroci prakticno odrasli, a se mi se vedno zdi tako prav.

Ko bom dedovala po starsih, bo to tudi 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} moje premozenje,ki ga bom siceruporabila za nase skupno dobri, a bo moje in po meni ga bodo podedovali najini otroci.

Ko sva z bivšim kupila stanovanje in so nama pomagali starši, so moji prispevali veliko večji delež za stanovanje. Ko sva se ločevala, je bil pošten in je zahteval, da ga izplačam procentualno toliko, kot so njegovi plačali.
Ko sva kupila stanovanje, je bilo pisano na vsakega pol.
Zdaj lahko rečem edino hvala bivšemu in staršem, da mi niso gledali pod roke, kako bom delala z njihovim denarjem.
Naredili so edino možno pravo stvar, ko so mi dali denar. Niso postavljali pogojev, kako naj ga porabim.

Se strinjam z eno tako revico. Tudi pri nas je bilo tako. Moji so dali nama in je bilo vse vedno za nas. Mož se je vedno čutil sprejet in nikoli nismo v finančnem smislu delili na moje in tvoje. Sedaj sta moja starša že pokojna in čeprav ni bilo oporoke, ampak zgolj listek iz bloka z navodili, smo tudi pri tem upoštevali željo staršev. Brez prepirov in posebnih zahtev. Ker pač dajemo odnosom prednost pred denarjem. Tako tudi vzgajamo svoje otroke. Edino kar bi me skrbelo v opisanem primeru je to, da ne govorite med seboj zaradi takih pomislekov. V pravih odnosih je treba pomisleke korektno predstaviti obema, saj sta partnerja, ki pa morata tudi vas sprejeti spoštljivo. Že tukaj se začne odnos do snahe. Takoj ko se začnejo pogovori in pomisleki za hrbtom partnerja, pa to predstavlja največji problem. Rešite lahko z darilno pogodbo, z vpisom vašega deleža na lastnini, mogoče pa tudi s posojilom? To glede posojila bi morali preveriti tudi pri kakšnem pravniku. Kako se boste odločili bo najbrž odvisno predvsem od tega v katero smer se bodo zasukali vaši odnosi. Ste poskusili igrati z odprtimi kartami? Pa srečno!

Ja saj jaz v tem primeru ne bi in bi mi bilo vseeno za staradva. Pol pa si naj denar nesta v grob. Sicer pa bi bilo stanovanje pisano na sina in ne pol pol.. Kdo pa pravi, da bi prišlo do ločitve? To onadva ze vnaprej nekaj sklepata. Zato pa boljse biti za sebe in s svojimi financami, da ni pol vtikavanja in podtikanja, kot običajno je pri starejših.

Nikjer ne pise, da se bosta locila, tudi midca se nisva, a tega nikdar ne ves in jaz tudi danes ne dam roke v ogenj, da se pa midva ne bova locila!
Delezi naj bodo fer zapisani, ker malo je tako fer ljudi, kot je bivsi ene zgoraj, da je ob locitvi vzel le svoj realni del.

Včasih so bili ljudje bolj moralni in včasih so bili odnosi bolj trdni.
Danes pa je zanašanje na zaupanje zelo rizično oz. skorajda neumno.
Če ima trdne namene, potem snahi ne bo problem urediti financ, da zaščiti tistega, ki denar daje. Saj ni zaračunavajo najema.

Tak neformalen in pravno nezavezujoč družinski dogovor je možen samo pri normalnih osebkih, ko veš, da lahko 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaupaš (pa še to se NIKOLI v resnici ne ve), ne pa pri ljudeh, ki prežijo na tuje premoženje ali pri lastnem otroku, če vnaprej veš, da te bo skušal nategniti (kot je z lepšimi besedami opisala Mary Mcscarry) in s tvojim premoženjem financiral svojo partnerko. V takih primerih je nujna pravno vzdržna rešitev, da preprečiš to, da bi tvoji žulji enkrat pristali v tujih rokah. Poznam dva družinska primera: pri enem so se usedli za mizo, se pogovorili, nič napisali, vse drži in je vedno držalo do zadnje pike, kar so se zmenili. Pri drugem se naredili isto, čez 1 leto je eden izmed osebkov, ki se je na tak način dokopal do premoženja, odstopil od družinskega dogovora. Zato svetujem vedno in povsod, nikakor ne na lepe oči, ker ne moreš zaupati. Treba se je vnaprej pravno zavarovati. Sebe, svojega otroka in svoje vnuke.

Zakaj bi kdo koga komandiral.? Mladi ljudje naj bodo srečni, da jim je prizanešeno vsaj pri stehi nad glavo (ker marsikomu ni) , kar pa ne pomeni, da smo starši X otroka dolžni dati Y otroku kar polovico stanovanja samo zato, ker si je izbral za partnerja našega otroka.
Ko sem se jaz poročila, nama je dala moja stara mama večje stanovanje (uradna lastnica je bila ona) da sva imela svoj dom. Da bi moj mož prišel s tako idejo kot avtoričina snaha (torej pol pol stanovanja v lastnistvo) se bi pač bila primorana ločiti od takega moža, ker njegova zahteva bi pomenila samo eno, da mu zeva guza za našim družinskim premoženjem. Takega moža pa jaz ne rabim v življenju, kaj če mi.? Take zahteve so nerealne in nepravične.
Če je že sin neumen, da bi pristal na tak predlog , ne pomeni, da smo neumne tud stare vešče kot nas je poimenovala ena :))
Če je moj sin očoravijo od ljubavi.. kot se reče.. to ne pomeni, da sem čorava tud jaz 🙂

Kupita stanovanje na svoje ime in ga ponudita sinu v uporabo. Če ga ne bo uporabljal pa oddajata ali prodata in drugam vložita svoj denar.

No, ob vsem tem delim se naso izkusnjo. Hceri sva dala 140 tisoc eur za nakup stanovanja (prodali smo kmetijo moje mame, ko je umrla), da si s fantom uredita svoj dom. Kupila sta stanovanje in ga opremila. Pri tem, razen kakih drobnarij okrasnega pomena, nista kupila. No pa sta sla narazen po slabih treh letih. Skupaj sta bila skoraj 10 let. Pricakovali smo, da se bo fant odselil in pac pobral svoje tehnicne zadeve. Ampak ne. Zahteval je polovico stanovanja in preko sodisca to tudi dobil. Na koncu se je stanovanje prodalo in denar razdelilo. Samo toliko. Sedaj sva hceri kupila manjse stanovanje, na svoje ime. In ga lahko uporablja, njeno pa bo, ko ga bo podedovala in nic prej. Dobro smo se nasankali na zaupanje. Kako je pa fant porabil denar? Raje ne povem. Svetujem, da na svoje ime ustvarite in date v uporabo. Vsakomur to svetujem.

Tudi, če je stanovanje pisano na sinove starše, so lahko velike težave, če pride do razhoda in se dekle noče odseliti. Žal lahko pride tudi do tega in je potrebna tožba za izselitev.

Jah do marsičesa lahko pride v življenju. Do neke mere se lahko vnaprej zavarujes, malo je treba pa tudi tvegat in ustrezno ukrepat po potrebi, ne se pa že vnaprej sekirat, kaj vse bo.