“Re: LEKTORIRAM
Napisal: Filip
Datum: 22.01.2009 13:16

Navedeno
nisem lektorca
O tem, ali ste vi bila takrat moderatorka ali ne …

Polovično vikanje … brrrrrrrr”

Filip,

Že moje ime pove, da nisem lektorca. Torej, brez brrrrrrrr.

Boljše bi bilo Filip, da vi napišete kako je pravilno. Bomo vsi imeli nekaj od tega.

Žalostno, da bi naj samo lektorji znali slovensko.

Drugače pa je pravilno tako, kot bi govorili več osebam.

Gospa nisem lektorca, kaj pa če bi si vi izbralA kakšno normalno ime, pravzaprav vzdevek, da bi vas mi ločili od lektor’c (Nataše P, lektoricepikaafnapikasi) in ostalih “ne vem”, “a vhka prašam” nickov. Kle sta se že obe zaplezali, lektor’ca in nisem lektorca, pravzaprav ne vem več kera bejba ni več lektorca.

Gospa nisem lektorca, kaj pa če bi si vi izbralA kakšno normalno ime, pravzaprav vzdevek, da bi vas mi ločili od lektor’c (Nataše P, lektoricepikaafnapikasi) in ostalih “ne vem”, “a vhka prašam” nickov. Kle sta se že obe zaplezali, lektor’ca in nisem lektorca, pravzaprav ne vem več kera bejba ni več lektorca.[/quote]

Hm, zdaj pa ne vem, ali sem gospa ali ne? Kakšne pogoje za naziv GOSPA moram(o) za to izpolnjevat. Da je ženska poročena, ali je mati, ali je na vodilnem položaju… če je starejša kot ? let…..ali ima naziv dr….

Vprašujem, ker ne vem ali sem “Gospa nisem lektorca”.

Gospa si, če nisi gospod. Kaj od tega si, veš samo ti. Predlagam tikanje, ker vikanja očitno ne obvladamo:))

Polovično vikanje ne obstaja. Obstajajo samo ljudje, ki ne znajo vikati.

Polovično vikanje seveda obstaja, to je dejstvo, ravno tako kot je dejstvo, da se celo na nacionalnem radiu in televiziji izražajo v pogovorni ljubljanščini, kot da bi bili na tržnici.

Pogovorno vikanje sem kot lektor ohranil celo v knjigi črtic, sicer bi dialogi “izpadli” neverodostojni.

Popravljam sam sebe:

POLOVIČNO vikanje sem kot lektor ohranil celo v knjigi črtic, sicer bi dialogi “izpadli” neverodostojni.

To pa po moje ne drži.

Lektorice, s katerimi sem sodelovala, pravijo, da ne obstaja. Rada pa verjamem, da si zaradi verodostojnosti ohranil napake. Govorimo namreč o napačnem vikanju.

To pa po moje ne drži.[/quote]

Kaj od navedenega ne drži?

Polovično, tudi napačno vikanje, ampak navadno govorimo o polovičnem vikanju, je eden od znakov govorjenega jezika. Govorimo o prostogovorjenih besedilih, ki pa se lahko pojavijo kjer koli, tudi po televiziji in radiu.

Značilnosti prostogovorjenega besedila pridejo posebno do izraza, kjer naj jih ne bi bilo, ampak ker je to značilnost govorcev, ki niso posebej pripravljeni za govor v mediju, kjer naj bi se uporabljal izrecno knjižni jezik, je to “dopustno”.

Zakaj/od kod govorci, ki niso posebej pripravljeni za govor v mediju, kjer pričakujemo izrecno knjižni jezik? Gre za na primer razvedrilne oddaje, kjer voditelj gosti izbrane goste, ki so lahko različnih starostnih, izobrazbenih in poklicnih struktur. Ti gostje niso šolani za govor v mediju, niso usposobljeni in večina tudi ne pozna oziroma ne ve, kako bi se morali izražati. In tega niti ne pričakujemo. Prav je, da se trudijo govoriti “lepše”, torej izbirajo besede, s katerimi izražajo svojo misel, poskušajo “omiliti” narečnost svojega govora, izogibajo se pretiranim slengovskim izrazom ipd.

Poleg razvedrilnih oddaj so tu tudi gostje, ki nastopijo v informativni oddaji – v teh oddajah je še manj prostora za vse, kar ni knjižno. Ampak! Če voditelj/-a gosti/-ta gosta, ki je prišel povedat nekaj pomembnega in ni človek iz medijev, bomo tudi pri njem slišali elemente prostogovorjenega besedila.

In kateri so elementi prostogovorjenega besedila? Zelo pogosto napačni štarti (govorec se sam popravi, znova začne stavek, misel), polglasniki (eee), daljši premori ali pa zelo hitro govorjenje, polovično vikanje idr.

O tem bi bilo mogoče še in še razpredati, prostogovorjeno besedilo je zelo zanimiva tema in ga ne gre jemati kar zelo ozko.

Zame ni toliko vprašljiv govor gostov, teže poslušam same voditelje, ki naj bi vedeli, kaj počnejo.

Konkreten primer je lahko kar (sicer odličen) Klemen Slakonja, ki ga bomo lahko gledali in poslušali jutri popoldne. Ali pa Lado Bizovičar, ki pa na moje veselje trenutno pavzira.

Ja, se strinjam, voditelja bi morala uporabljati bolj izbrano besedje, ampak pri sodobnih razvedrilnih oddajah se je pojavil nekakšen nov trend. Gre za voditeljev pristop, ki ga zaznamuje, odlikuje, to je njegov brand, če hočeš, na tem gradi priljubljenost – svojo in priljubljenost TV-postaje.

Koliko priljubljenosti mu uspe ustvariti s takim pristopom, pa kažejo raziskave javnega mnenja – in kot kaže, je Lado (za Klemna ne vem, za Lada pač) zelo priljubljen. Torej je gledalcem, ki gledajo to oddajo in ji z veseljem sledijo, všeč. In to je smisel TV-postaje – “prodajati” voditelja, ki je ljudem všeč. Kako pa je to drugim všeč – torej njegov govor, izbor besedja, celoten nastop idr. – hja, je pa drugo vprašanje. 🙂

Meni je Lado zelo všeč – predvsem tudi zato, ker je tak. To ni njegovo narejeno obnašanje in ni prisilno vedenje, tako mi tudi občasni besedni spodrsljaji niso moteči. Je del njegovega šova, njegovega celotnega nastopa.

Klemna spremljam zelo malo, v njegovi oddaji mi je vse prisiljeno, prav zares na silo. Če pri Ladu občudujem povezanost voditeljev in njuno usklajeno obnašanje, me pri Klemnu krepko moti, da ni povezanosti med voditeljema, še več, obnašanje voditeljice mi je hudo prisiljeno.

In pri tem mi je zelo malo mar ali bi govorila knjižno, pogovorno, narečno …, kakor koli skratka, celotna pojava mi ni všeč, ni primerna in mi ni gledljiva.

Ampak to je samo moje mnenje, gledalstvo si seveda pri tem ustvari svoje mnenje in jim je izbrani voditelj všeč ali pa ne iz določenega razloga.

Na katerem forumu smo pravzaprav?

Sporočil, ki jih pišem oziroma s katerimi se pogovarjam, ne lektoriram. Pač zapišem in če izpade vejica ali se vrine zatipkana beseda, bog pomagaj. Pogovarjam se, ne lektoriram.

Nisem mislil na to, tudi jaz se zatipkam ali površno izrazim. Hotel sem reči, da se mi zdi čudno, da bi na tem forumu govorili o všečnosti nekaterih ljudi nekomu, namesto o njihovem izražanju v javnosti.

No, ja, na podlagi njihovega izražanja in obnašanja sem pač povedala svoje mnenje. Tega dvojega pač ni mogoče ločiti.

Sicer si pa sam začel. 🙂

Ljubljanščina na nacionalnem radiu. Vsaj tako mislim.

Ne, nisem jaz začel subjektivno ocenjevati všečnosti nekoga nekomu, bil sem ON TOPIC.

Seveda je mogoče. Glej kdaj Čolnika, pa še koga, uči se na dobrih zgledih in ne slediti slabim.

Vsekakor, čeprav se spikerji dokaj trudijo, problem je le pri NEKATERIH pogovornih oddajah. O drugih radijih pa raje ne bi, ker bi zmanjkalo prostora.

Bom pa zdajle poslušal RA SLO1 nekaj minut in če bom kaj zasledil, vam nemudoma povem.

– – – – –

Aha, zdele so osmrtnice, zelo korektno.

– – – —

Vseeno preklopil na komercialne radije, ker je na nacionalkinih programih muzka, saj končno nič manj odgovorne glede jezika:

“
Dogodek je zanimiv iz večih vidikov …

Videli se boste tudi na big screenu …

V januarju obstaja najdepresivnejši dan v letu …

So ble komične situacije …

Mjuzikel Kakadu, ki ga je napisala . ..

Ne zmoremo ti voščiti toliko želja, kot ti jih zmore uresničiti življenje …

The Cream so to izvedel leta 1969 …

Gospodarska rast pada …

V zvezi ze postopkom …

… ….

Ne morem se strinjati z vami. To, da gre za prostogovorjeni jezik, se da pokazati tudi drugače in ne nujno z napakami.

Gospa, boste šla v tržnico?

To ni prostogovorjeni jezik, to je napaka.

Nisem videla torbo.

To ni prostogovorjeni jezik, to je napaka.

Moje dve sošolke prideta na obisk.

To ni prostogovorjeni jezik, to je napaka.

Če to opravičujemo, potem so vse napake dovoljene, ker gre za prostogovorjeni jezik. Pri nas je to nedopustno. In vztrajamo pri tem, da se da dejstvo, da gre za “bolj po domače” jezik, pokazati na cel kup drugih načinov in ne z napakami. Seveda je to težje izkoreniniti, ko gre za televizijsko nastopanje. Ko gre za pisano besedo, pa se da. Kot sem že napisala, je takšno razmišljanje bilo za lektorice, s katerimi sem sodelovala, nesprejemljivo. In danes vem, da so imele prav. Kdor se potrudi, lahko napiše slovnično pravilno besedilo in je hkrati dovolj ustvarjalen, da pogovornost pokaže drugače. Seveda pa napake ohranimo v primeru, ko želimo pokazati, da nekdo govori narobe, to pa da.

Nikoli V tržnico, to je napaka, hujša od vseh zgoraj navedenih.

Prav tvoj komentar oz. povzetek vsega na koncu zavrne tvojo trditev o nestrinjanju. Ni mogoče govoriti hkrati o tem, kaj je prav in kaj ne v prostogovorjenem besedilu in kako bi bilo boljše oz. bi moralo biti v zapisu. Med tema dvema je ključna razlika – enega se prosto pove, se ga ne kontrolira, ga ni mogoče “lektorirati”, drugi pa je zapisan, če nič drugega, pisec prebere za seboj in popravi po svojih najboljših močeh in skladno s svojim znanjem, mogoče popravi celo lektor. Torej ne moreš tega dvojega združiti in reči:

Nisem videla torbo.
To ni prostogovorjeni jezik, to je napaka.

Ja, seveda je napaka. Nihče ne oporeka temu, vendar izguba rabe rodilnika v prostem govoru je zelo pogosta in se “tolerira” oz. to utemeljimo s tem, da govorec ne govori lektoriranega besedila. V samem zapisu pa gre seveda za napako in jo je mogoče odpraviti – v lekturi, korekturnem pregledu ipd.