Kaj je jedro v zvezi “pol kozarca mleka”?

Pol kozarca, ker brez tega poved ne bo smiselna:

Spil sem pol kozarca mleka.
Spil sem pol kozarca. (To gre.)
Spil sem mleka. (Ne gre.)

“Mleka” je desni ujemalni prilastek.

Kerstin

A ni jedro samo “pol”, medtem ko sta “kozarca” in “mleka” desna prilastka?

Jaz bi rekla, da je jedro samo “pol”?

Ups, tole temo sem pa spregledala.

Jedro stavka/povedi/besedne zveze je običajno nosilna beseda, na kateri sloni pomen te enote.
V zvezi pol kozarca mleka je treba najprej razumeti, za kaj gre, zato jo je najbolje umestiti v kak stavek.

Če pa poskušamo razložiti samo to besedno zvezo, se ponuja več interpretacij, nekako pa izhaja, da je jedro mleko.

Zakaj? V zvezi pol kozarca mleka se vprašamo: koliko mleka? – pol kozarca. Ključno je, da smo se vprašali po mleku.

Lahko bi se tudi vprašali: pol kozarca česa? – mleka. Torej je jedro kozarec oz. pol kozarca.

Vendar je vse tole bolj kot ne ugibanje, za pravilnejši pomen potrebujemo sobesedilo, da bi lahko točno vedeli, kateri pomen je ustreznejši.

Celi stavek se glasi takole:

Spila je pol kozarca mleka.

Jaz sem mislila, da je pol jedro (koga ali kaj je spila?), kozarca in mleka (oba v rodilniku) pa sta desna neujemalna prilastka? Popolnoma napačno razmišljanje?

Hvala!

Pol v nobenem primeru ne more biti jedro, to pove že pomen besedne zveze ali pa stavka: ni spila namreč pol česa, ampak pol kozarca česa.

Tudi ni nujno, da je jedro prva beseda v zvezi, jedrna beseda ima lahko ob sebi levi in desni prilastek.
Tudi ob tem stavku je po mojem mnenju jedro tega stavka mleko.

Prosila bi še za pojasnilo, kaj je jedro v zvezi “o nečem drugem”?

Govoril je o nečem drugem.

To me zanima zato, ker ne vem, zakaj se oboje sklanja – “nečem” in “drugem”?

Hvala še enkrat!

V zvezi o nečem drugem je treba najprej razumeti, kaj sta besedi izvorno.

o nečem – je orodnik nedoločnega zaimka nekaj; pregiba se nekaj, nečesa, nečemu, nekaj, pri/o nečem, o nečem.

o (nečem) drugem – je orodniška oblika vrstnega zaimka drug; pregiba se drug, drugega, drugemu, drugo, pri/o drugem, z drugim.

Po mojem mnenju je jedro te zveze drug oziroma drugem, npr.: o čem so razpravljali – o (nečem) drugem.

V zvezi z zadnjim vprašanjem pa samo to: pregibajo se vse besede, ne glede na to, ali so v jedru zveze ali ne, imajo pa seveda vsaka svojo značilnost. S tem hočem poudariti, da ne glede na to, kaj je jedro te zveze, ni relevantno vprašanje zakaj se oboje sklanja. Se pač sklanja; kako se sklanja, je pa odvisno od drugih dejavnikov, ne od tega, kaj je jedro besedne zveze/stavka/povedi.

pol kozarca mleka (ali pa kozarec mleka)

To so posebne besedne zveze, v katerih je količina izražena s samostalnikom. take zveze so še: ščep soli, skleda žgancev (ta primer je v slovnici), žlica moke … Čeprav so besedne zveze grajene tako, da so kozarec, ščep, skleda, žlica itd. na videz jedra, pa so s pomenskega vidika to zgolj izrazi količine.

kako bi se vprašali, da bi dobili odgovor “Spil je pol kozarca mleka”?
(a) Kaj je spil?
(b) Koliko mleka je spil?

Seveda je ustrezno vprašanje (b).

V receptih pogosto piše: Dodajte žlico moke, kozarec vode, vrečko pecilnega praška … Dodamo seveda moko, vodo, pecilni prašek, žlica, kozarec in vrečka pa so zgolj izrazi količine, ki bi bili lahko izraženi tudi v gramih.

Pri besedni zvezi “o nečem drugem” pravzaprav niti ni bistveno, kaj je jedro in kaj prilastek, če nas zanima samo, zakaj se obe sestavini sklanjata. Nekatere besedne zveze imajo pač ujemalni prilastek (levi je vedno ujemalni, desni pa je lahko ujemalni ali neujemalni). Ujemalni pomeni, da se z jedrno besedo ujema v spolu, sklonu in številu, torej se tudi sklanja:

nekaj drugega
nečesa drugega
nečemu drugemu
nekaj drugega
o nečem drugem
z nečim drugim