Pol delavcev z majhnimi otroki lenari na bolniški

Podpis!

Se tudi jaz strinjam da za 1200 plus drobiž bruto ni vredno reskirat nobeno zdravje ali bolečine. Če se delodajalcu jebe zame se men še bolj zanj.

Ženske z malimi otroki ,so pri nas postale “zaščitena vrsta”. One so najbolj uboge,utrujene in za vsak otrokov smrkelj gredo v bolniško. Če niso v bolniški zaradi otrok,so pa zaradi sebe. Mi pa delamo namesto njih. Non-stop jih poslušam,kako so utrujene in bolne. In to so ženske,ki so od mene mlajše po dvajset ,ali več let. Ko pa je treba iti žurati, njihove sončke takoj lahko pazijo njihovi partnerji ali stari starši.

Na resnem položaju haha se eden ki misli da če lezi v pisarni da to na resnem položaju in da čistilka dela cele dneve da lahko plačo dobivate ker z delom je ne morete zaslužiti

BRAVO

Me zanima, ti ki hudo garajo petke in svetle za drobiž, a jim je firma že postavila spomenik za vdanost, zdravje, lojalnost, za ves prosti izkoriščeni čas, ki je seveda mizerno plačan? Po možnosti pa še na sekret ne morejo, o malici lahko pa le sanjajo. Samo da preživijo nonstop v delu, kje je šele kakšen vdih in izdih. Suženjstvo garanje je res za pohvaliti ja v naši državi. ?☺️☺️☺️

Jaz ti lahko samo rečem, da si budala. Če misliš, da se na bolniški lenari, potem si res padla na glavo. Veliko raje imam zdravega otroka, kot da doma vstajam ponoči, dajem zdravila, saniram kašljanje sredi noči, bolečine, zabasan nos, poslušam jokanje. Prosim po celi dan da kaj popije, da ne dehidrira od vročine.

poleg tega, bi bilo zelo fer, da tudi če malo smrkaš ostaneš kak dan, dva doma ker žal ti malo smrkaš ostali v razredu pa dol padejo za cel teden. Če bi malo pogledali iz svoje riti bi razumeli.

Zelo dobro napisano

Eno je popazit na otroka 2 uri, drugo pa ceu dan. Verjemite, ni bolj napornega kot biti doma z bolnim majhnim otrokom. Nihče si ne želi ostati zaradi tega doma!

Daj ne bluzi pa idi u pi**o mat**no. Keri te kaj sploh za mnenje sprašuje??

Če je žena doma, si je ne moreš. In ne nabijaj.

Ker car. Si pac butast kaj naj ti recem xD

zulu112
delam v javnem sektorju pa nisem svetke pa petke doma. Delam tudi praznike in sobote. Imam tud majhnega otroka. Ko bil otrok mlajši, je večino preživel pri mojem očetu. Otrok bil tudi veliko bolan (vsak mesec od septembra pa do marca meseca). Lahko bi bila doma vsak mesec po 10 dni doma ampak nisem bila. Sedaj, ker nimam več varstva zaradi višje sile, ko jo vozim po operacijah in drugačnih pregledih pa sem jaz doma za nego ali za spremstvo, če jo vozim okoli specialistov. Sem pa samhoranilka. Če pa je potrebno k zobozdravniku pa prosim za očeta, če lahko vskoči in jo vmes gre iskat in pelje nazaj, da ne hodim po urah iz službe. Tako, da ne metat vse poklice v isti koš v javnem sektorju ter vse mamice!

Še dobro, da nimaš otrok …

Še dobro, da nimaš otrok. Še slabše, če jih že imaš, in si pozabilo, da si tudi ti moralo biti na bolniškem zaradi otrok, ker frocov smrkavih, prehlajenih in bolnih ne smeš poslati v vrtce in šole, sami pa se čuvati ne smejo do 8. leta, če se ne motim … Ne biti ljubosumno, če nimaš otrok.

Brez zamere, eni komentirate kot nebi nikoli imeli otrok tudi jaz imam otroka brez imunskega sistema veliko krat bolan če treba sem dvakrat na mesec na bolniški, hodim v sluzbo in še nikoli nisem slišala kakega grdega komentara zaj je spet doma. Ker ko je moj otrok bolan sem bolj utrujena, kot pa če delaš v službi, vsak starš ve kako je to ko imaš bolanega otroka, ni luksos. Vsak starš je imel otroke za sebe ne za dedke in babice. Zapomnite si otrok je na prvem mesto in potem vse drugo. Me žalosti da vidim kako eni grdo pišete o bogih otrocih tudi vsi vi ste bili otroci in takrat so bili drugačni časi.

Očitno nimaš otrok. In sodeč po odnosu nikoli ne boš. Poleg tega – zamenjaj delodajalca, če je tole res. Pa jebi se.

Hehe … žena dona in pol cel pameten, kako ni nege jemal. So se “znajdl”. Ful se je treba znajt, če je en skoz doma ja. In ni koristil nege. Seveda je ni. Pa ne le to … je niti ne bi mogel. Že če je en na bolniški, brez posebnega potrdila drugi ne mmore vzet nege. Če je pa doma pa itak ne gre …

Dajmo pametni gospod, kako bi se znašli, če bi bila oba za trakom ali pa na blagajni v službi? Ideje?

V splošnem je pa tako, da če otroka ne smeš dat v vrtec in nimaš babic skoz na razpolago (al pa nočeš, da kasirajo vse viroze po spisku) in ne moreš delat od doma (čeprav je tako od doma delat tud zelo produktivno … za firmo dostikrat skor bolje, da nego vzameš) ti veliko ravno ne ostane ane? Vsi, ki ste pametni, kako se da “znajdit” pa prosim praktične primere, ne samo kako se da …

Pojdite malo po svetu pogledat. Nikjer na zahodu ni tako kot pri nas, da si cele tedne lahko po bolniskih. Slovenija je na samem vrhu v EU glede bolniskih odsotnosti. Od medicinskih sester jih je po bolniskih non stop ena tretjina. JU je glede tega katastrofa. Imaš delavce, ki so vsak mesec po dva tedna na bolniški.

Pri tako mizernih plačah kot jih imamo, pa ja, bolniška/ nega za otroka je, da ti ni treba plačat nekoga za varstvo doma. Kot neka kompenzacija države, ker ne zna uredit spodobnega standarda in plače iz katere bi konec koncev placal varstvo po dnevih. A še to mislijo vzet?? V bistvu še več nege bi lahko dajali. Mogoče bi pol imeli več otrok tudi tisti, ki se usajajo nad mladimi starši. Osebno grem, ko se ne počutim dovolj zdravo, vedno v bolniško. Nihce mi ne reče hvala, ker delaš z vnetimi ledvicami, z vročino ali s hernijo na treh vretencih. Saj bi se mogoce lahko nažrla protibolečinskih in šla trpet na šiht. Ampak zakaj že? Futram brezposelne, futram požrešne, futram migrante,… za sebe pa bi se odrekala tem malo ugodnostim?? Saj nam jih bodo prej kot slej odrezali. Vcasih je narod delal s tuberkolozo, jetiko, rakom,… in verjamite, da bomo spet. Ker greste raje preko sebe namesto da si postavite meje. Tista mama, ki gre na nego, ohranja to pravico tudi za vas. Ne glejte samo na svojo in izključno lastno korist. Ps: nimam malih otrok. Nisem koristila nege, sem bila doma.

Majmun nesposobni

Tiste, ki so pogosto doma zaradi nege ali namisljenih bolezni, ne futrajo nobenega. Drugi futrajo njih.

Sem poznala eno tako. Nisem bila njena sodelavka, poznala sem jo zasebno. Dve nosecnosti in obakrat ves cas na bolniski. Pa ne da bi bilo kaj narobe. Zdravnica ji je sla na roke. Ena druga, z njo sem v sorodu, se je odselila precej dalec od delovnega mesta. Na vprasanje, ce ne bo prenaporno za vsakodnevno voznjo, je rekla, ni problema, bom pa vzela bolnisko. Tretji primerek je bil moski. Obrekoval zdravnico, ker mu ni hotela dati bolniske, ker je bil tako “hudo bolan”, da izven delovnega casa ni imel nobenega simptoma, bolan je bil samo v sluzbi.

Jaz jih pa razumem. Kaj pa boš drugega naredil, če otrok zboli? Nimajo vsi babic, dedkov in ne vem koga še. Tudi ne moreš naprtit bolnega otroka nekomu za vrat, starejši ljudje so prav tako rizična skupina kar se tiče bolezni. Otroci med 1. in 3. letom pa so pogosto bolni, to je dejstvo. Gradijo imunski sistem, v vrtcu so podvrženi vsem možnim virozam, veliko jih je na kupu in itak samo kroži med njimi. Tudi zato, ker pridejo nekateri napol bolni in nafilani s paracetamolom in operilom, da ne teče iz nosu takoj zjutraj, v vrtec, da gre lahko mami v službo in se tolče po prsih, kako ona ni doma.

Vsak normalen človek ve, da se od mlade mamice lahko pričakuje znatno povečana odsotnost od dela v prvih letih. Prav tako je velika verjetnost koriščenja krajšega delovnika. To ni neka znanost ugotoviti. Je dejstvo, na katero bi se dalo sistemsko, organizacijsko in zakonsko pripraviti. Tako s strani države, kot s strani delodajalcev. Ampak, ker je treba imet kader na golem minimumu in obseg dela na osebo takšen, da ni niti minute rezerve, smo kjer pač smo. Eden gre na bolniško in drugi crknejo od dela. Namesto, da bi se gledalo grdo dobesedno vse ostale, ki so odgovorni in imajo dejanske možnosti nekaj spremenit, se gleda grdo eno mamo, ki ima bolne otroke. Ona je “kriva”, da drugi delajo kot živina. Ker je tako najenostavneje. In potem se čudimo, da so medsebojni odnosi na delovnih mestih praktično povsod glavni faktor za odpovedi, nezadovoljstvo in slabo produktivnost zaposlenih. Ne plača, ne samo delo, ampak odnosi. Ker delavčki raje s prstom kažejo en na drugega, kot da bi pritisnili na odgovorne in jih prisilili, da oni pritisnejo na svoje odgovorne in tako dalje, dokler se ne bi nekaj spremenilo.

Ponekod službe pač ne rastejo na drevesu, pogodbe se daje za določen čas (z uporabo trikov in lukenj v zakonih, če je treba), menjave služb pa so bolj vrste iz dežja pod kap, marsikdo tudi nima pogojev,  da bi kaj dosti lahko izbiral.