Pogrešam realne debate o najstnikih

Imam najstnico, staro 14 let, ki se zapira v sobo, ne komunicira, cele dneve samo grdo gleda in podobno. In včasih ne vem, kje je meja med tem, da je samo običajna najstnica in med tem, da je mogoče depresivna in ne bom opazila kakšnega opozorilnega znaka. Z možem se itak velikokrat pogovarjava o njej, prijateljice imajo pa vse mlajše otroke, tako da teh skrbi ne razumejo. In ker imamo Slovenci navado, da se na ven delamo popoldne, težko najdem kakšnega sogovornika, s katerim bi malo izmenjala izkušnje z najstniki – včasih pomaga že, če slišiš, da je pri drugih podobno kot pri nas.

Pozna kdo kak forum, skupino, kjer se da normalno pogovarjati? Tukaj lahko začnem temo, ampak vem, da bom najprej dobila 10 popolnoma nepotrebnih pametovanj, potem jih bo 5 napisalo, da imajo oni popolne najstnike, potem bo pa nekdo začel z reklamo za viagro ali kaj podobnega 🙂

Kakšni so kaj vaši 14, 15 letniki in letnice? Kaj vas skrbi in kaj ne?

Moj je 16-letnik in je ravno kontra. Ves dan bi bluzil okoli, zvečer pa ni več volje za učenje. Lani je prišlo tako daleč, da je bil na tem, da bo imel 3 popravce. Sem ga moral “orenk” zagrabit, da je zvozil brez. Zdaj nekako prakticiramo delitev časa vnaprej, za vsak dan si mora naredit plan, kaj bo naredil in kdaj. Ostalo je prost. Poleg tega mora letos telefon puščat v kuhinji, ko gre spat, ker to so bile včasih seanse do polnoči in čez, zjutraj pa ob petih vstat.

Naspološno pa je postal tudi petelin, upornik. Zaenkrat ga še krotimo, bomo videli kako bo. Skrbi me, da se mu odpelje do konca in bo popustil šolo in samo še bluzil okoli. Po eni strani bi ga še bolj zategnil domov, po drugi pa vem, da bo to imeli kvečjem kontra efekt. Lej, delaš v najboljši veri, bo kar bo. Faze pa tudi pridejo in gredo, naš je bil lani po zaprtju šol več kot mesec samo za računalnikom in siten ko osa. Pa je minilo.

Šola ja. Fajn plac.

zapiranje v sobo in komuniciranje samo preko sms sporočil in podobnega je dokaj pogostsa navada sodobnih najstnikov, ki bi najraje 100% živeli v svojem internet namišljenem svetu. Pri nas smo morali dobesedno učiti, da se mora pogovarjat, da mora vzdrževati stike z drugimi, da mora iti tudi na kakšen sprehod itd. …. Sedaj je kar bolje.

Pomagajte ji, da se ne bo osamila.

Ne vem kaj naj ti rečem; vsak 15 (in podobno) letnik ima svoje finte – naš npr tudi vsakih 14 dni druge. Naporno in zabavno hkrati.

Hvala bogu pa zaenkrat nobenih takšnih, da bi me resno zaskrbelo. Oba z boljšo polovico sva bila precej hujša v teh letih in če primerjam naše finte z mulčevimi… imamo srečo.

Tiste klasične… npr preslišanje čisto vsega kar rečeta starša, pametovanje ker edino on ve kaj in kako, ostali pa pojma nimamo, izgovori za čisto vsako drobnarijo ni kriv, občasna zamorjenost in globoka filozofiranja, zapiranje v sobo… pa ponavadi premagamo s humorjem ali pa spregledava.

Zeankrat imamo srečo, da se je še vse uredilo in izzvenelo in samo upam, da bo tako tudi vnaprej. Kakšne posebneg anajstniškega foruma ali skupine pa ne poznam.

Želim ti, da bi šlo vse počasi v pravo smer.

A staršev nima?

Imam 2 najstnika. Punca deluje tako kot ti pišeš – se zapira v sobo. Ko prideš pa grdo gleda. Dostikrat vadi koregrafije plesa, včasih samo posluša muziko, včasih igra na sintisajzer, včasih igra igrice. Je v nekem svojem svetu. Se je treba kar potrudit za pogovor. Največkrat začneva s pogovori o muziki in preko tega preideva na njena občutja. Se trudim najti neko ravnovesje med njeno zasebnostjo in družino. Je pa naporno.

Ta drugi je vse naokrog po dejavnostih in s prijatelji. Pač igra košarko, dostikrat tudi grejo na igrišče metat na koš. Ko njemu kaj rečem pa dostikrat slišim odgovor “čil avt mami”. Počasi dobivam že trdo kožo.