Pogoji za vpis na fakultete UL
Samo otroci bodo na slabšem in noben drug, ne vem zakaj bi nekomu zapirali pot do željene izobrazbe zaradi par bedakov, ki želijo napolniti gimnazije, saj imajo tudi tisti s poklicne šole drugačne vpisne pogoje in štetje točk pri vpisu kot gimnazijci. Problem pa so tudi tekmovalni starši, ki mislijo da je njihov otrok boljši če hodi na gimnazijo. Naj se vsak sam odloči kam želi iti, vsak je svoj karakter, saj bodo sami živeli s svojimi odločitvami.
proffa, 06.02.2023 ob 21:17
Anonimno 9458, 06.02.2023 ob 18:46
fornefor, 05.02.2023 ob 11:27
Sissi995, 05.02.2023 ob 11:14
fornefor, 05.02.2023 ob 10:43
Sissi995, 05.02.2023 ob 09:52
Pootem ti ostane studij v Mariboru, tam se lahko iz kateregakoli srednjesolskega programa vpises na fakulteto.
Je pa kar logicno, da gledajo na smeri, ki so si podobne. Namrec ekonomski tehnik, ki ni imel fizike v srednji soli, bo kar imel tezave, v kolikor bo sel studirat fiziko, elektrotehniko ali biko kaj na tehnicno fakulteto, ker nima osnov iz tega predmeta. Na fakulteti ni potem samo enacba F=ma, kjer bi vstavljal podane vrednosti, ampak izpeljava vseh enacb s pomocjo odvodov, integralov, diferencialnih enacb..
Vidiš, jaz se pa s tem absolutno ne strinjam. Niti iz svoje izkušnje, niti iz izkušnje svojih otrok ali širše moje familije in družbe.
Ko se pri 13, 14 letih odločaš o usmerjanju v nadaljnje šolanja, si absolutno premalo zrel in premalo izkušen, da bi vedel, kaj resnično želiš študirat in nato delat. Redki, zelo redki so taki, ki vedo to od plenic. Potem je seveda logičen naslednji korak gimnazija, ki pa je mesarsko klanje za vpis in predvsem elitistično naravnana izbira. Že od malih nog se v osnovnih šolah ve, kdo bo šel na gimnazijo in običajno je to majhna peščica pridnih in pametnih otrok, ter velika večina s pravimi priimki in pravimi starši. Ocene se v osnovni šoli dvignejo za eno ali dve za take. Dalje, če si že izpostavila ekonomskega tehnika in študij fizike, ti ne veš, če je ta dijak na ekonomski šoli dobil ali ne dovolj znanja iz fizike, ker poleg formalnega obstaja tudi možnost neformalnega izobraževanja in zelo veliko dijakov se šele v drugem, tretjem letniku srednje šole (katerekoli) prične zavedati, kaj ga veseli in ko sta prisotna zanimanje in motivacija, je preboj nekega znanja z lastnim delom izven formalnega izobraževanja lahko veliko večje, kot pri nekem gimnazijcu, ki ima fiziko na programu vsa 4 leta in ve, da mu bo odprta pot pa se mu zdi, da je to znanje dovolj.
Za moje pojme je edino pošteno opravljanje sprejemnih izpitov. Edini merodajen dokaz, da je ekonomski tehnik sposoben študirat fiziko ali mogoče angleščino ali mogoče biotehnologijo.
To, kar se sedaj grejo, je nek elitizem, zapiranje poti strokovnim šolam pa je ribarjenje za fizičnimi delavci. Tako bomo med njimi dobili sposobne in pridne dijake, ki bi lahko marsikaj dosegli, pa bodo vozili avtobuse namesto pakistancev.
Se strinjam s temi sprejemci. Ampak najbrz ze vedo in imajo izkusnje glede osipa, da mogoce en ali dva ekonomska tehnika koncata kak tehnicni faks na letnik.
To se je zgodilo zaradi reforme, ne zato, ker bi osip narekoval srednješolski izvor. Na mojem študiju kar veliko let nazaj, nas je bilo z vseh vetrov in osip je bil majhen, prav tako so odpadli tako gimnazijci kot tisti, ki so prišli s strokovnih šol.
Pa še druga plat medalje – gimnazijci, ki niso še nikoli videli stružnice od blizu, se bodo vpisali na strojništvo, gimnazijci, ki niso še nikoli videli električnega sistema od blizu se bodo vpisali na elektro, gimnazijci, ki še nikoli niso stopili v štalo, se bodo vpisovali na veterino – to je vse super, ampak spet bomo proizvedli ogromno teoretikov.
Iz moje izkušnje iz strokovne srednje šole s prehodom s sprejemnim izpitom na univerzitetni študij lahko mirno povem, da so bili a) najboljši profesorji tisti, ki so prišli iz strokovnega okolja poučevat in b) najboljši študenti tisti, ki smo prišli iz strokovnega okolja s praktičnimi znanji. To je bila win-win kombinacija in večina nas je ostala v poklicu, kjer združujemo obe kompetenci. Gimnazijci nas v tem pogledu niso dohajali in nekateri profesorji so z njimi s težavo delali. Med njimi je zdaj en lep kupček polnih teorije, v praksi pa se prekladajo po raznih funkcijah s slabim praktičnim znanjem.
ej ti, jaz sem hodila na gimnazijo, stružila sem pa že v osnovni šoli pri tehniki. naredila sem si sama lesen podstavek za nočno lučko, potem tudi zvarila lestenec okoli notri napeljala električni kabel s stikalom v glavnem za oceno smo naredili vsak svojo celo nočno lučko… ne ti men,da nisem stružnice še od blizu videla…
Ta primerjava je zelo podobna, kot če bi gradbenik rekel, da je v otroštvu naredil potičko iz mivke na plaži.
Ti stružnice nisi še videla od blizu, dejstvo.
čuj ta zapis je odziv na njegovo trditev, da tisti, ki so delali gimnazijo v življenju še niso videli stružnice- ne pravim,da smo profiji, ampak je pa dejstvo da tipo laže, ker je dejstvo, da ne samo,da smo jo videli ampak smo jo morali znati tudi v osnovi uporabljati in to že v osnovni šoli.
ja ne bomo električarji seveda ne in podobno, ampak tolk znanja sem pa pridobila,da sem si recimo luster v kuhinji sama priključila – ja je trajalo dalj kot bi to električar naredil – predvsem zaradi milijonkrat previdnosti, raje sem 10% preverila, če ni elektrike notri preden sem šla kaj delat – ampak naredila pa sem…
zato nehajte žalit ljudi – ljudje smo delali ja gimnazije, ne pomeni pa da smo tehnično butasti, da ne vemo kaj je stružnica in podobno – marsikaj znamo ja tudi mi – nismo profiji, ampak zmoremo pa marsikaj sami narediti.
zato pospravite svojo nadutost – vsaj zare lahko rečem da čeprav sem delala gimnazijo in potem faks, praktično in osnovno tehnično nisem neumen človek in marsikaj znam in lahko tudi sama naredim – četudi sem ženska… sem si sama naredila notranje instalacije za priklop trojčka – pa še potem ko je prišel uni monter nesposobni, me je imelo, da mu une klešče iz rok vramem in sama zvežem tiste priključke za net – ker to kak se je un zraven spravljal ni blo za nikamor… ne rečem da sem znala vse takoj, obstaja pa you tube, in oprema prava,da si vse preveriš, če je signal in znam sama vse narediti. celo manj kot uni monter, ki je nastavil najprej vse povezave, potem pa preden jih je stisnil skupaj je stvar zasukal in vse premaknil – jasno da potem ni delalo, ker ni bilo povezave… kot pravim me je imelo,da mu vzamem in sama naredim, pa na vprašanje, če lahko jaz tisto držim,da ne bo premikal, ni pustil…
Nismo neumni. nekaj pa tudi znamo in zmoremo, veliko se lahko pa tudi sami naučimo. Ja nismo profiji, ampak za domačo uporabo marsikaj sami tudi znamo.
Eh. Sem žena univ profesorja. In ko mi včasih pokaže kakšno magistrsko ali diplomo, ki jo popravlja in vidim vso polpismenost teh super spodobnih sončkov… trenutno je v Slo sistem, kjer bistveno preveč ljudi spustijo študirat. Dosegli smo popolno inflacijo poklicnih naslovov.
Dve tretjini mularije bi morala delat, ne pa še svaljkat po faxih.
Še gimnazijci se razlikujejo po tem iz katere gimnazije pridejo. Od enih ni nič. Srednje šole pa itak. Ne mislit, da če en sonček konca OŠ s pravdobrim, da je neka elita.
Visoko izobražen človek naj bi bil izobražen na vseh področjih. Naravoslovnem, tehničnem in humanističnem. Pa dva jezika+ bi maj govoril poleg pravilne materinščine. Ostalo so pocarji.
Evo, še moj pogled. Sem mati gimnazijke, ki seveda po 9. r. še ni vedela, kaj točno bi študirala, bila vseh 9 let odlična in šla na gimnazijo. Zdaj je 4. letnik, vsa leta v gimnaziji bila “samo” prav dobra in seveda ji je sedaj žal, da ni sla na kaksno lazjo srednjo solo, kjer bi bila lahko odlična. Uspeh namrec prinese veliko tock za sprejem na faks in tako bo sedaj tezko prisla na želeno fakulteto, saj jo bodo prehiteli dijaki z odlicnim uspehom s srednjih šol. Tudi poklicna matura je neprimerljivo lazja kot splosna. Sin je hodil na srednjo šolo, tako da vem, kako to zgleda. Vpises pa se lahko skoraj na vse fakse. Če bi to vedeli pred 4 leti …
Forum je zaprt za komentiranje.