Pogoji za vpis na fakultete UL

Berem, da se dijaki srednjih strokovnih šol ne bodo mogli vpisati v univerzitetne programe s strokovno maturo + petim predmetom, potem pa naključno čekiram razpis na eVš kjer npr na enoviti magistrski (!!!) študij arhitekture (!!!) sprejmejo avtoservisnega tehnika ali zobozdravstvenega tehnika, če opravita peti predmet na poklicni maturi. Ali jaz nečesa ne razumem?

Kje so ti podatki, kjer lahko vidis, kdo in iz katere srednje sole se lahko kam vpise? Kako ves da sprejmejo avtoservisernega tehnika?

https://portal.evs.gov.si/razpisi-za-vpis-javni-koncesionirani

Pootem ti ostane studij v Mariboru, tam se lahko iz kateregakoli srednjesolskega programa vpises na fakulteto.

Je pa kar logicno, da gledajo na smeri, ki so si podobne. Namrec ekonomski tehnik, ki ni imel fizike v srednji soli, bo kar imel tezave, v kolikor bo sel studirat fiziko, elektrotehniko ali biko kaj na tehnicno fakulteto, ker nima osnov iz tega predmeta. Na fakulteti ni potem samo enacba F=ma, kjer bi vstavljal podane vrednosti, ampak izpeljava vseh enacb s pomocjo odvodov, integralov, diferencialnih enacb..

Na plačljiv fax gre najbrž lahko vsak bedak.

Vidiš, jaz se pa s tem absolutno ne strinjam. Niti iz svoje izkušnje, niti iz izkušnje svojih otrok ali širše moje familije in družbe.

Ko se pri 13, 14 letih odločaš o usmerjanju v nadaljnje šolanja, si absolutno premalo zrel in premalo izkušen, da bi vedel, kaj resnično želiš študirat in nato delat. Redki, zelo redki so taki, ki vedo to od plenic. Potem je seveda logičen naslednji korak gimnazija, ki pa je mesarsko klanje za vpis in predvsem elitistično naravnana izbira. Že od malih nog se v osnovnih šolah ve, kdo bo šel na gimnazijo in običajno je to majhna peščica pridnih in pametnih otrok, ter velika večina s pravimi priimki in pravimi starši. Ocene se v osnovni šoli dvignejo za eno ali dve za take. Dalje, če si že izpostavila ekonomskega tehnika in študij fizike, ti ne veš, če je ta dijak na ekonomski šoli dobil ali ne dovolj znanja iz fizike, ker poleg formalnega obstaja tudi možnost neformalnega izobraževanja in zelo veliko dijakov se šele v drugem, tretjem letniku srednje šole (katerekoli) prične zavedati, kaj ga veseli in ko sta prisotna zanimanje in motivacija, je preboj nekega znanja z lastnim delom izven formalnega izobraževanja lahko veliko večje, kot pri nekem gimnazijcu, ki ima fiziko na programu vsa 4 leta in ve, da mu bo odprta pot pa se mu zdi, da je to znanje dovolj.

Za moje pojme je edino pošteno opravljanje sprejemnih izpitov. Edini merodajen dokaz, da je ekonomski tehnik sposoben študirat fiziko ali mogoče angleščino ali mogoče biotehnologijo.

To, kar se sedaj grejo, je nek elitizem, zapiranje poti strokovnim šolam pa je ribarjenje za fizičnimi delavci. Tako bomo med njimi dobili sposobne in pridne dijake, ki bi lahko marsikaj dosegli, pa bodo vozili avtobuse namesto pakistancev.

Se strinjam s temi sprejemci. Ampak najbrz ze vedo in imajo izkusnje glede osipa, da mogoce en ali dva ekonomska tehnika koncata kak tehnicni faks na letnik.

Ravno zato je bila uvedena matura. Ker so na sprejmcih dostikrat sprejemali po vezah in poznanstvih.

Edin problem je ker so maturo uvedli kot obvezno samo v gimnazijah in so potem dopustili pri vpisih iz tehničnih srednjih šol šlepanje s 5 predmetom. Vsak ki se vpisuje na uni bi pač moral imeti maturo, ne glede ali je hodil na gimnazijo ali tehnično šolo. To bi bilo potem primerljivo. S tem da bi morali pogojevat kateri so izbirni predmeti na maturo. Na medicini npr.nimaš kaj početi s filozofijo.

To se je zgodilo zaradi reforme, ne zato, ker bi osip narekoval srednješolski izvor. Na mojem študiju kar veliko let nazaj, nas je bilo z vseh vetrov in osip je bil majhen, prav tako so odpadli tako gimnazijci kot tisti, ki so prišli s strokovnih šol.

Pa še druga plat medalje – gimnazijci, ki niso še nikoli videli stružnice od blizu, se bodo vpisali na strojništvo, gimnazijci, ki niso še nikoli videli električnega sistema od blizu se bodo vpisali na elektro, gimnazijci, ki še nikoli niso stopili v štalo, se bodo vpisovali na veterino – to je vse super, ampak spet bomo proizvedli ogromno teoretikov.

Iz moje izkušnje iz strokovne srednje šole s prehodom s sprejemnim izpitom na univerzitetni študij lahko mirno povem, da so bili a) najboljši profesorji tisti, ki so prišli iz strokovnega okolja poučevat in b) najboljši študenti tisti, ki smo prišli iz strokovnega okolja s praktičnimi znanji. To je bila win-win kombinacija in večina nas je ostala v poklicu, kjer združujemo obe kompetenci. Gimnazijci nas v tem pogledu niso dohajali in nekateri profesorji so z njimi s težavo delali. Med njimi je zdaj en lep kupček polnih teorije, v praksi pa se prekladajo po raznih funkcijah s slabim praktičnim znanjem.

To s sprejemanjem po vezah na sprejemnih izpitih je glupa izjava. Kje pa piše, da tisti, ki popravljajo maturitetne pole niso enako skorumpirani kot tisti, ki bi popravljali sprejemne izpite, če že na to namiguješ?

Sama sem hodila na srednjo ekonomsko in se vpisala na biomedicino z opravljenim 5. predmetom ( biologija ) . Pri 15 res ne veš kaj bi rad počel celo življenje.  Fizike v srednji sploh nismo imeli pa sem jo opravila že s kolokviji, medtem ko so jo nekateri gimnazijci šele v 2. roku ali pa celo kasneje, tako da se ne strinjam, da bi oni imeli kaj več znanja oz. bili bolj sposobni. Imeti moraš samo voljo in fokus na svoj cilj in vse se da. Res pa je, da se moraš veliko stvari sam naučiti, kar pa je tudi poanta faksa – da študiraš, zato se mi ne zdi pošteni, da so spremenili pogoje vpisa.

Ma itak da ni fer. Imam ravnokar devetošolca, ki izbira srednjo šolo in ima odpor do gimnazije, ker je precej tehniški tip in bi rad poleg sedenja in učenja na pamet tudi dejansko spoznaval prakso. Zanima ga elektrotehnika in je že pri teh letih precej spreten.

Seveda pa zdaj, v tej luči, se vse spreminja. In že tu ni pošteno, ko gledam pretekla leta in spodnjo mejo vpisa – v Ljubljani in Domžalah so se pred par leti na kako gimnazijo lahko vpisali že z manj kot 140 točkami, v Kopru pa jih so jih za vpis zahtevali 168! Vseh možnih pa je 175. Torej v Ljubljani si lahko dober – pravdober, pa boš prišel na gimnazijo in so ti odprte poti. V Kopru moraš bit skoraj povsem odličen pri vseh predmetih, da se vpišeš.

Tako bo zdaj verjetno izbral gimnazijo, guslal sociologijo, glasbo, filozofijo in likovni, zato da se potem vpiše na univerzitetni študij elektrotehnike, kamor bi lahko prišel že s teoretičnim in praktičnim znanjem termodinamike npr.

Skregano z vso logiko.

Ko smo bili mi mladi, si šel lahko študirat kar si želel. S srednješolsko izobrazbo na katero koli fakulteto. Če ni bila omejitev vpisa. Saj če nisi bil za, si hitro videl … Ti pa povem, da je nastalo kar nekaj dobrih izobraženih s srednjo tehnično in srednjo strokovno, na katero se danes mladostniki ne morejo vpisati. Meni je to škoda …

Popolnoma razumem njegovo dilemo, saj ne rečem gimnazija ti da neko širino znanja, ni pa vse v tem. Ko prideš ti na delovno mesto moraš pokazat spretnost, ne samo teorijo.
Sem pa tudi zasledila, da so se STARŠI, ne dijaki, starši pritoževali kako to ni fer, da se lahko nekdo iz srednje poklicne šole vpiše na uni program s 5. predmetom, kar mi je totalno skregano z logiki zakaj bi bil nekdo iz srednje poklicne manj vreden in sposoben kot gimnazijec. Na koncu se itak vsi izobražujejo za isti poklic in ni važno iz katere šole so, šteje volja in zagnanost.

Za tisto, ki jo jezi, da bo sin na gimnaziji zapravljal čas s sociologijo, filozofijo, glasbo in likovnim. Naj te potolažim, vse kar si naštela, je samo eno letio v gimnazijskem programu. Mislim, da te bolj skrbi, da sin ne bo sprejet na gimnazijo. Lahko je odličen električist, za univ. Izobraženega  pa je zelo pomembna širina znanja, ki jo imajo le gimnazijci. Če že v oš ne gre najbolje, nisi iz pravega testa za strokovnjaka.

Ah, ubogica si. Pa tudi če ne bi bil sprejet in če bo samo navaden električist, so moje skrbi sladke skrbi, ker je delaven in lepo vzgojen fant, lep po meni in priden po možu. Sigurno drugačen od tvojih, ki jih verjetno vzgajaš v navadne napihnjene grebatorje kot se vidi da si tudi ti sama. Moj bo že, ti skrbi za svoje, dej

PA kaj je to zaljenje otrok??

Zmanjkalo argjmentov. Dno komunikacije pa se kaže z žaljenjem nedolžnih otrok.

Ali ni tema o nečem drugem. Zakaj žalite otroke, ki jih povrh sploh ne poznate?

Bi bilo zanimivo videti na katero gimnazijo se je vpisalo to vaše pravo testo in kako to testo vzhaja: predvsem koliko ur presedi tvoj mož in to testo gnete pri matematiki in fiziki ter koliko olajšajo inštrukcije vaš družinski proračun za kemijo in angleščino. Pravega testa vidimo zelo malo namreč, mnogo ali večina tega testa prejema aditive in ojačevalce 🙂 Večina jih to prejema že v osnovni šoli 🙂 To testo se zlahka prepozna celo z inštrukcijami za maturo 🙂

problem je samo pri omejitvah vpisa, saj niso enaki kriteriji za vse. strokovna matura je lažja od splošne. Če imaš recimo sprejemne, je v končni fazi vseeno iz katere šole ali tečaja je nekdo prišel. Če pa je kriterij za vpis uspeh na maturi, pa je logično, da bi morala biti matura enaka tako kot se enaki sprejemni izpiti.

Saj ga lahko tudi ti vpišeš na kakšno ne tako elitno gimnazijo v Ljubljano. Kje pa piše, da mora hoditi v šolo v Koper? Tudi nekaterih drugih šol ni na Obali, pa se nekateri odpravijo že v srednji šoli v Ljubljano in tam živijo v dijaškem domu. Tako kot če hoče biti Ljubljančan pomorec in mora priti na pomorsko v Piran.

Pametni nimajo nobenih problemov. Danes je sin doktor znanosti, vedno je bil odličen, pa se sploh  nismo ukvarjali z njegovo šolo. Od prvega razreda dalje je bil povsem samostojen.

Ideja je zrasla pri gimnazijskih ravnateljih iz NM ala Lukšičeva & co. Ker si želijo napolnit gimnazije, so toliko časa pritiskali naokoli, da je končno popustil NAKVIS in SSI programom dodelil nesmiselne klasifikacije kot npr. da je aranžerski tehnik humanistična smer ipd. bedarije. Fakultete so se morale opredeliti po novih klasifikacijah, če so želele pridobiti akreditacije študijskih programov s strani NAKVISa.

SD mafija. Otroci pa bodo trpeli. Zapirajo vertikalo. Gimnazijo v vsako slovensko vas. SSI bomo pa uvažali iz Kosova.

Ene fakultete so se že uprle in imajo popravljen razpis. Upam, da bo novi minister udaril po mizi.

ej ti, jaz sem hodila na gimnazijo, stružila sem pa že v osnovni šoli pri tehniki. naredila sem si sama lesen podstavek za nočno lučko, potem tudi zvarila lestenec okoli notri napeljala električni kabel s stikalom v glavnem za oceno smo naredili vsak svojo celo nočno lučko… ne ti men,da nisem stružnice še od blizu videla…

Ja, ziher je po mami, kajne?

Ta primerjava je zelo podobna, kot če bi gradbenik rekel, da je v otroštvu naredil potičko iz mivke na plaži.

Ti stružnice nisi še videla od blizu, dejstvo.