Pogoji za delno upokojitev

Spoštovani!

Stara sem 35 let. Zbolela sem v času študija, pri starosti 23 let. Tedaj mi je uspelo postati absolventka, zaradi bolezni pa nisem uspela dokončati univerzitetnega študija in priznano imam tako le srednješolsko izobrazbo. Prijavila sem se na zavod za zaposlovanje, bila sem že na večkratni poklicni rehabilitaciji in s pomočjo poklicne rehabilitacije sem se uspela zaposliti v invalidskem podjetju za določen čas (zaposlila sem se po nastanku bolezni). Celotne delovne dobe imam 1 leto in 3 mesece. Po izgubi zaposlitve pred 6 leti sem se ponovno prijavila na Zavodu za zaposlovanje, zaradi težav z zdravjem in počutjem ne zdržim več kot 4 ure na delu. Tudi specialist, ki me zdravi mi je napisal mnenje za 4-urni delavnik.
Na podlagi številnih zdravniških mnenj in izvidov pa me bo zdravnik sedaj poslal na invalidsko komisijo, ki bo dala mnenje glede moje invalidnosti.

Zanima me, kakšne pogoje moram imeti za 4- urno upokojitev; zaradi bolezni namreč ne zdržim na delu več kot 4-ure, zbolela sem v obdobju študija, zaradi bolezni sem pridobila samo 1 leto ter 3 mesece delovne dobe, delo pa zaradi bolezni na trgu dela praktično skorajda ne morem dobiti, ker mi manjka tudi delavnih izkušenj glede na mojo starost, huda ovira pa je predvsem moja bolezen. Imam status invalidnosti preko Zavoda za Zaposlovanje – lastnost invalidne osebe, na invalidski oceni dosedaj še nisem bila.

Zahvaljujem se Vam za Vaš nasvet!

Veronika

1. SPLOŠNO O INVALIDNOSTI
Pravice na podlagi invalidnosti so pogojene z obstojem invalidnosti, ki jo ugotavlja invalidska komisija zavoda in pogoji, ki ji določa zakon.

Invalidnost je posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki zavarovancu zmanjšajo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Vzroki za nastanek sprememb so lahko poškodba pri delu, poklicna bolezen, bolezen in poškodba izven dela.

Natančnejše pogoje o tem, kdaj je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, določa zakon.

Invalidnost se razvršča v tri kategorije:

I. kategorija – če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti;
II. kategorija – če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več;
III. kategorija – če zavarovanec z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu na katerega je razporejen.
Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

Pri invalidnosti II. ali III. kategorije se obvezno ugotavlja preostala delovna zmožnost zavarovanca.

Preostala delovna zmožnost je podana:

če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti, ali
če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ali
če lahko določeno delo opravlja vsaj s polovico polnega delovnega časa.
Drugo delovno mesto mora ustrezati zavarovančevemu zdravstvenemu stanju oziroma naravi spremembe v njegovem zdravstvenem stanju, saj invalidnosti ne sme poslabšati. Izbira drugega delovnega mesta je odvisna zlasti od:

ocene preostale delovne zmožnosti,
zavarovančeve splošne in strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj, osebnih lastnosti, pripravljenosti za določeno delo,
delovnih razmer pri delodajalcu, opremljenosti delovnega mesta in ustreznosti delovnega okolja.
2. OBVEZNOST KONTROLNIH PREGLEDOV
Pomembna novost, ki temelji na novi definiciji invalidnosti, je uvedba kontrolnih pregledov pred invalidsko komisijo, s katerimi se ponovno ugotavlja invalidnost. Kontrolni pregledi, ki so posledica opustitve »trajnosti« sprememb v zdravstvenem stanju, bodo obvezni v primerih, ko se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo pred dopolnjenim 45. letom starosti. Opravljali se bodo praviloma najmanj enkrat na vsakih pet let, lahko tudi v krajših oziroma daljših obdobjih. Kontrolni pregled se lahko določi tudi po dopolnitvi 45. leta starosti.

Če zavarovanec brez opravičljivega razloga ne pride na kontrolni pregled v enem mesecu od dneva, določenega za kontrolni pregled, se mu ustavi izplačevanje zapadlih mesečnih zneskov prejemkov iz invalidskega zavarovanja. Zadržani mesečni zneski se mu izplačajo, če pride na pregled v enem mesecu od dneva, ki je bil določen za pregled. Če pa pride na pregled po preteku enomesečnega roka pa se zadržani mesečni zneski prejemkov ne izplačajo, novi prejemki pa se pričnejo izplačevati šele od prvega dne naslednjega meseca po opravljenem kontrolnem pregledu.

3. KAKO UVELJAVITI PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA?
Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo:

zavarovanca oziroma njegovega zakonitega zastopnika,
osebnega zdravnika,
imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.
Če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena obvezna medicinska dokumentacija, se le-ta zahteva od osebnega zdravnika zavarovanca.

Ko zavod prejme zahtevo s popolno medicinsko in delovno dokumentacijo, se šteje, da je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden. To je pomembno zaradi trajanja postopka, saj mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka.

V Uradnem listu RS je objavljen Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ureja organizacijo in način delovanja izvedenskih organov zavoda, postopek pri podaji izvedenskega mnenja, seznam obvezne medicinske dokumentacije in sestavine popolne delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja v postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se poda na predpisanem obrazcu, ki je objavljen v Uradnem listu RS.

V Uradnem listu RS so objavljeni:

Splošni akti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Seznam obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po 20. členu pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov zavoda
Sklep o kriterijih, merilih in postopku za določanje višine sredstev za prilagoditev prostorov in delovnih sredstev za delovne invalide
Sklep o povračilu potnih stroškov
Obrazci:
V postopkih za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja se od 1.1.2003 dalje uporabljajo obrazci, ki so pomembni tudi za osebne zdravnike ( obrazci za uvedbo postopka) in delodajalce ter njihove pooblaščene zdravnike (obrazci za delovno dokumentacijo).

Obrazci za uvedbo postopka:
Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja ( OBR. IZ 1 )
Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z vprašalnikom ( OBR. IZ 2 )
Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do invalidnine ( OBR. IZ 3 )
Obrazci za delovno dokumentacijo:
Delovna dokumentacija ( OBR. DD-1 )
Delovna anamneza / delodajalec ( OBR. DD-1/A )
Delovna anamneza / zavarovanec (OBR.DD-1/B )
Delovna anamneza / Zavod za zaposlovanje (OBR.DD-1/C )
Navedeni splošni akti in predpisani obrazci so dostopni tudi na spletnih straneh zavoda.

4. PRAVICA DO INVALIDSKE POKOJNINE
Pravica do invalidske pokojnine gre zavarovancu na podlagi :
I. kategorije invalidnosti,
II. kategorije invalidnosti, brez preostale delovne zmožnosti, če je zavarovanec ob nastanku invalidnosti starejši od 50 let ter
II. ali III. kategorije invalidnosti po dopolnjenem 61. letu starosti (ženska) oziroma 63. letu starosti (moški).
5. PRAVICE NA PODLAGI PREOSTALE DELOVNE ZMOŽNOSTI:
Pravica do poklicne rehabilitacije z usposobitvijo za delo s polnim delovnim časom in pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, ki gre zavarovancu na podlagi II. kategorije, če je invalidnost nastala do dopolnjenega 50. leta starosti. Po končani poklicni rehabilitaciji pa gre zavarovancu II. kategorije invalidnosti pravica do premestitve na drugo delovno mesto ter začasno nadomestilo.

Pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom in pravica do nadomestila za invalidnost, ki gre zavarovancu II. kategorije s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala invalidnost po dopolnjenem 50. letu starosti in zavarovancu III. kategorije invalidnosti, ko je poklicna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 odstotkov ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu na katero je razporejen.

Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine, ki gre zavarovancu III. kategorije invalidnosti v primeru, ko zavarovanec ne more več delati s polnim delovnim časom, temveč le z delovnim časom, krajšim od polnega, vendar vsaj s polovico polnega delovnega časa.

6. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC NA PODLAGI PREOSTALE DELOVNE ZMOŽNOSTI
Pravice na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti pridobi zavarovanec, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil starosti 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in:

je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na pokojninsko dobo,
ni vključen v obvezno zavarovanje – če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
Zavarovanci, ki so samozaposleni in kmetje, pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja v primeru II. kategorije invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, če izpolnjujejo tudi druge poločene za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Ti pogoji so izpolnjeni, če pokojninska doba zavarovanca pokriva najmanj eno tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti.

Čas od dopolnitve predpisane starosti do dneva nastanka invalidnosti se strokovno imenuje delovna ene četrtine računa od dopolnjenega 23. leta starosti, zavarovancu z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pa od dopolnjenega 26. leta starosti.

V delovna leta se zavarovancu ne šteje:

čas služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije in
čas, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali iskalec zaposlitve.
Če se zavarovancu čas študija, čas služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije ali čas, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba šteje v zavarovalno dobo, to vpliva na način računanja delovnih let zavarovanca z višjo oziroma visoko ali univerzitetno izobrazbo.

V tem primeru se delovna leta računajo od tiste starosti zavarovanca, kakršno se dobi, če se od 23 oziroma 26 let odšteje v mesecih dopolnjena zavarovalna doba v prej naštetih obdobjih.

7. TRAJANJE PRAVIC NA PODLAGI INVALIDNOSTI
Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih z zakonom.

pozdravljeni
sem invalid III.kategorije,upokojili so me za dve uri,pišem vam predvsem zaradi tega,ker z to odločitvijo so se mi spremenili moji življenski in socijalni pogoji.Ker sem imela že kredit,je moja trenutna plača premalo za račune,mogla sem vse razprodati,da lahko imam plačane račune.Moja bolezen se nebo nikoli pozdravila,kako naj se preživi.Kakšne pravice imam,če mi ukinejo dve uri pokojnine in da mi dajo samo omejitve?