Pogodba o dosmertnem preživljanju

Spoštovani, pred kratkim sem izvedela, da je mama podpisala pogodbo o dosmrtnem preživljanju s svojim sinom, mojim bratom. Mama je trenutno v domu za ostarele na dementnem oddelku, moj brat ji je bil z odločbo CSD postavljen za skrbnika za posebni primer, in sicer za postopke urejanja pravic do institucionalnega varstva in pravice do zdravstvenih storitev ter zadeve v zvezi z plačilom oskrbe. Sicer je mama opravilno sposobna. Mama prejema precej visoko pokojnino, ki omogoča pokrivanje vseh stroške oskrbe v domu ter tudi ostalih stroškov, kar se tiče nepremičnin, ki so v njeni lasti. Poleg tega ima še drugo premično premoženje ter določena denarna sredstva v banki. Brat mi želi omejiti obiske pri mami, prepoveduje obiske nepremičnine, kjer je prej živela mama (čeprav sem že četrtinski lastnik hiše, kar sem podedovala po pokojnem očetu) oz. mi ne izroči ključa, pravi tudi, da po mamini smrti ne bom upravičena niti do nujnega deleža zapuščine, ker naj bi v skladu s pogodbo o dosmrtnem preživljanju vse premoženje prešlo na njega.
Glede na opisane okoliščine me zanima, ali lahko kakorkoli zahtevam vpogled v pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Nasploh mi je le-ta zelo sporna, saj ima mama lastna sredstva za preživljanje in tudi v domu za ostarele ima vso potrebno oskrbo in pomoč, brat ne koristi zanjo nobenih lastnih sredstev in tudi ne nudi pomoči in oskrbe v takšnem smislu, temveč jo le obiskuje. Mama mi pravi, da naj bi bila oba z bratom dediča v enakem deležu in da takšne pogodbe ni podpisala, skupaj z bratom naj bi bila pri notarju le v zvezi s sestavo oporoke. Mama fizično pogodbe nima, niti drugih dokumentov v zvezi z dedovanjem. Sicer je mama ostarela in občasno tudi dementna, vendar se določenih stvari dobro spominja in hudih težav s spomninom nima. Sumim, da je morda v tem primeru prišlo s strani brata do zlorabe, zato me zanima ali lahko zahtevam vpogled v pogodbo, pri kom ter na kakšen način. Na kakšen način lahko mama pogodbo razveže, če bi to želela? V kolikor je takšna pogodba res sklenjena in je ne bi bilo mogoče razvezati, ali lahko mama naredi oporoko pred pričami (lastnoročni zapis ne bo mogoč), kjer svoje premoženje zapušča vsakemu polovico? Kako sploh naj postopam, da bom upravičena do svojega deleža, vsaj nujni del. Najlepša hvala za vaš nasvet!

Spoštovani!

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.
Pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati. Predvidevamo, da vaš brat tega ne bo želel.
Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno. Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Načeloma bi lahko torej vaša mama izpodbijala pogodbo in zahtevala njeno razveljavitev (če bi jo lahko v to prepričali) zaradi zmote (napaka volje), saj je, glede na vaše pričevanje, mislila, da podpisuje oporoko.
Vi kot nujna dedinja lahko teoretično po smrti vaše mame pogodbo izpodbijate in dokazujete, da je bila mamina in bratova pogodbena volja drugačna (da sta želela podpisati darilno pogodbo, oporoko) in bi na tak način lahko dosegli vrnitev nujnega deleža, ki vam pripada v zapuščino.
V kolikor je pogodba o dosmrtnem preživljanju vpisana v zemljiški knjigi npr. s klavzulo o prepovedi obremenitve in odtujitve v korist vašega brata, lahko iz zemljiške knjige pridobite kopijo takega dokumenta. V kolikor v zemljiški knjigi pri nepremičninah v lasti vaše matere ni vpisano nič, lahko z vašo materjo sklenete pravni posel v okviru njene poslovne sposobnosti, s katero lahko vsaj delno zmanjšate učinek sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Predlagamo vam, da se oglasite pri odvetniku po lastni izbiri, ki vam bo pomagal doseči zaželjeni cilj.

S spoštovanjem!

Dober dan.
Pred tremi leti smo sklenili pogodbo pri noterju o dosmrtnem preživljaju. Gospa M. (86 let) njena hčerka gospa T. (62 let) in menoj (33 let). Z njima nisem v nikakršnem sorodstvu. V zameno sta mi podarili stanovanje in ostalo premoženje, katera dobim po smrti obeh. To pogodbo smo podpisali leta 2011 in je overovljena pri notarju.
Leto za tem je gospa M. padla in si zlomila kolk. Za premestitev iz KC Lj na PKL (psihiatrična klinika Ljubljana) sem rabil odločbo, da sem skrbnik in sem jo dobil na CSD Bežigrad. Kasnejo sem jo premestil v DSO.
Gospa T. je živela sama prvič po 63 letih. Nekaj časa je bilo vse vredu, sedaj se pa zdravi na PKL.
Gospa M. je sedaj v domu starejših občanov (DSO) , ker je nepokretna in dementna.
Gospa T. je duševni psihični bolnik z shizofrenijo, trenutno je na psihiatriji zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja. Podal sem pobudo za odvzem opravilne sposobnosti da jo lahko premestim v DSO.
Zanima me:
Ali sem lahko preživljalec in uradni stalni skrbnik v popolni meri?
Ali lahko dam osebno pobudo o odvzemu opravilne sposobnosti in sem kasneje tudi njej skrbnik? Lahko tudi sami plačamo postopek.
Ali poznate rešitev, ki bi mi omogočila narediti trajnike za plačevanje položnic, ker mi banka zaradi vpletenosti CSD blokira račun obeh in ne morem uspostaviti trajnikov za položnice?
Ali lahko prekinem pogodbo s CSD zaradi neomogočanja moje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ker me je CSD postavil za skrbnika za točno določen namen?

Na CSD ju so tudi dalo pobudo za odvzem opravilne sposobnosti obeh, v času trajanja tega postopka bodo imenovali X skrbika, potem pa komplicirajo da ne morem biti jaz skrbnik, ker sem tudi preživljalec. Kaj vi meni glede tega?

Najlepša hvala, ker ste si vzeli čas.
Uroš
P.s. uros283@gmail.com

Spoštovani,
skrbnik ne more biti oseba, katerega koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca. V vašem primeru se zaradi dejstva, ker ste tudi preživljalec, šteje, da bi bile koristi varovanca vprašljivo zavarovani.
Ravno tako iz istih razlogov ne bi mogli biti skrbnik, če bi sami predlagali odvzem poslovne sposobnosti varovancu.

V skladu z Zakonom o nepravdnem postopku se postopek za odvzem poslovne sposobnosti začne na predlog pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva, javnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena.

Za več informacij se obrnite na odvetnika po lastni izbiri, ki vam bo po pregledu dokumentacije lahko ustrezno svetoval.

S spoštovanjem!