Pocitnice na dezeli
Zadnjih nekaj let nasa druzina (2 odrasla, 1 otrok) vsaj nekaj pocitniskih dni nameni potepu po Sloveniji. Odkrivamo skrite lepote nase dezele in gostoljubnost ljudi na turisticnih kmetijah.
Naj bodo spodnje opombe gosta (pripombe se nanasajo zgolj na urejenost sob/apartmajev in odnost domacih do gostov in nimajo nikakrsne povezave z lepoto pokrajine in moznostjo izletov/rekreacije v blizini) v pomoc vam, ce se boste odločali za bivanje na turisticnih kmetijah.
1) Turisticna kmetija Koren, Zuzemberk
“Ker so v hlevu tudi ovce in koze, bodo na mizi mlečni izdelki, ki jih drugače nimamo na vsakdanjem jedilniku. Mama Jožica pa je posebej ponosna in priporoča žgance, zelje, matevža, pa štruklje vseh vrst, žlikrofe, prekajene ali na žaru pripravljene postrvi, pečene piščance, skutne namaze …”
Takole o pristni domaci hrani, s katero bojda pogostijo goste pise v predstavitveni brosuri in tudi na net-u.
Realnost pa je povsem drugacna.
Prvi vecer so nam Korenovi resda postregli pecenega piscanca, vendar je videz domacega obeda skazil navaden pommes frites – ce bi si zazeleli le- tega, bi najverjetneje namesto na turisticno kmetijo zavili v McDonalds.
Drugi vecer so se pred nami pojavili krozniki z ogromnimi porcijami špagetov bolognese.
Nekako spet nismo bili prepricani o avtohtonosti jedi, ki ima svoje korenine nekaj 100 km zahodneje.
Kaj se je zgodilo z zganci, matevzom, struklji in zlikrofi ter postrvmi se do danes ne vemo.
Nekaj kandidatk za nesojeni vecerni obed smo ugledali, ko so se podile po valovih Krke. Po njih smo se s kanujem lahko podili tudi mi. Kanuji so Korenovim gostom na voljo brezplacno, kajak pa so imeli zal polomljen.
Gostje, ki bivajo v 3-posteljnem apartmaju se kmalu seznanijo z njegovo pomanjkljivostjo – do kopalnice vodi hladna in precej nerodna pot cez glavni hodnik hise za goste. Po svoje je bilo precej zabavno, ko smo v pizamah, zaspani in razkustrani odgovarjali na prijazne pozdrave drugih Korenovih gostov, ki so hodili po hodniku.
Apartma ljudi spodbuja k druzenju se z necim: deli si balkon s sosednjo sodo.
Prvi dan smo tako, nepouceni v skrivnosti sobivanja v celoti “zasedli” balkon za nasimi brisacami in drugo opremo.
Za hip smo stopili v sobo in ko smo se vrnili, nas je skoraj kap, ko smo ugledali prijaznega mozaka, ki je na “nasem” stolu sede uzivasko vlekel cigareto.
Ja, podezelje zdruzuje ;).
2) Turisticna kmetija Jelincic, Soca
Ogromna, nekaj desetletij stara hisa s sobami za gsote, ki so bile nazadnje delezne rednega servisa pred prav toliko desetletji. Strgan linolej na tleh, iz sten strleci elektricni kabli, voda, ki tece izpod skoljke, plesniva kopalniska zavesa, povsod luknje..
V sobo, ki so nam jo dodelili, so poleg zakonske postelje ocitno na hitro porinili se tretjo posteljo za otroka. Edini mozni prostor za to je bil tik o balkonskih vratih. S posteljo so tako eno vratno krilo enostavno zaprli. Najbrze so se bali, da se zaradi pretiranega vdora zraka ne prehladimo…..
Tudi tukaj presenecenje – skupen balkon! Ker soba okna ni imela, je to pomenilo, da smo morali v casu nase odsotnosti v izogib neprijetnim presenecenjem trdno zapreti se drugo krilo balkonskih vrat.
Nismo se ugotovili, ali je tako le pri Jelincicu, ampak s hrano nas tu niso razvajali. Res ne.
Zelo skromen, modno minimalisticen zajtrk – rezina sira, dve rezini sunke, trikotnik topljenega Zdenka sira (pri 120 ovcah v hlevu pomanjkanja mlecnih izdelkov najbrze tu ne trpijo), mala porcija masla in mala porcija medu – in to je (poleg pijace) vse!
Tu so se nas za razliko od dolenjcev usmilili in nam neki vecer celo privoscili postrvi – z dolgo pricakovanim ovcjim sirom so bile res odlicne! Jed bi nam se bolj teknila, ko bi ji bilo prilozenih vec compov. Od dveh krompirjev se popotnik tezko naje…..
Gostoma, ki sta se oglasila na vecerjo, so kot s specialiteto postregli s fizolovo juho. zanimalo nas je, kako dolgo bosta vztrajala – vztrajala sta natanko 4 žlice (naj nam bo oprosceno, ker smo jima gledali pod zobe).
Domaca hci Ana morda obvlada kuhalnico, manj pa so domaci vesci komuniciranja z gosti. Kot bi jim bilo zanje malo mar jim ne znajo ponuditi in predstaviti lepote dezele, kjer zivijo.
Otrosko igrisce obstaja – oz. bolje, je obstajalo. Nekoc, pred davnimi casi, kajti zdaj ga predstavlja zarjavel sklop skripajocih, razmajanih in podrtih gugalnic. Pogresili smo tablo:”Igranje na lastno odgovornost!”
3) Turisticna kmetija Plode, Sentanel (Prevalje)
Spet ogromna hisa z ocitno veliko sobami za goste. Pojem trisobna so si razlozili tako, da je otrok spal na raztegljivem fotelju, ki je celo noc neusmiljeno skripal (pa otrok ni imel vec kot 30kg).
Zelo zadrzana gostiteljica nam je sicer postregla s struklji s suhimi hruskami, to pa je bilo tudi vse, kar se je koroske kuhinje tikalo.
Po ogledanem sodec pri Plodru stavijo na goste, ki pridejo na nedeljsko kosilo ali tu organizirajo velika praznovanja. Penzionski gostje so tu popolnoma prepusceni samemu sebi.
Samo za zanimivost: otrosko igrisce Plodrovih predstavlja gugalnica, pod katero se je v casu nasega obiska nabrala velika luza dezja.
4) Turisticna kmetija Stern-Pri Kovacniku, Planica nad Framom
Tu nas je prijetno presenetila izredna gostoljubnost in iskrena prijaznost domacih. Postregli so nam odlicno domaco hrano in nas razvajali z odlicnimi sladicami.
Soba za 4 osebe (zakonska postelja + pograd) je zelo majhna in ozka, kopalnica poleg nje pa zelo velika in lepo urejena. Gostje lahko uporabljajo tudi “dnevni prostor” s televizijo in glasbenim stolpom, kjer je zbrana tudi literatura, prirocniki in prospekti o bliznih in daljnih krajih.
Edina moteca tocka: pralni stroj v pralnici, katerega zvok nas je celo noc metal iz sna.
5) Turisticna kmetija Bevsek-Osep, Robanov kot
Razveselili smo se velike in okusno opremljene triposteljne sobe z lepo urejeno kopalnico.
Se bolj pa nas je razveselila gospodinja, odlicna kuharica, ki nas je razvajala s struklji, zavitki, okusnimi mesnimi jedmi ipd.
Domaci so sicer do gostov bolj zadrzani, vendar so pripravljeni pomagati pri nacrtovanju izletov v bliznjo in daljno okolico.
Zaradi prijaznosti domacih in lepot okolice se bomo sem gotovo se vrnili.
6) Turisticna kmetija Urska, Krizevec pri Stranicah
Zelo prijazna in gostoljubna druzina Topolovec nas je v hipu sprejela medse. Soba je bila lepo urejena, kopalnica ravno tako, hrana pa – odlicna.
Otroka je razveselilo lepo urejeno otrosko igrisce in zajcki, ki jih je lahko bozal ter druge domace zivali, ki si jih je lahko v miru ogledal in otipal v spremstvu domace babice in dedka (drugod mu te moznosti skoraj niso ponudili)
7) Turisticna kmetija Tremel, Bokraci
Zelo topli in izjemno prizadevni domaci (mladi par z majhnim otrokom), ki ob delu na kmetiji vedno najdejo cas za prijazno besedo.
Zelo lepo opremljena soba, in predvsem – odlicna kuhinja.
Tu smo jedli najbolje – in predvsem, najbolj domace.
Sem se bomo zagotovo se vrnili.
8) Turisticna kmetija Grapar, Planina nad Cerknim
Par rok ne zmore vsega – skrbeti za gostilno, za strezbo penzionskim gostom in za igranje varuske vnukom. O
Gospodinja je bila sicer zelo zgovorna, a je bilo iz pogovora cutiti, da je vodenje turisticne kmetije zanjo prevec. Imeli smo občutek, da so se malo zaleteli…
Otrok je tudi tu spal na raztegljivem fotelju, ki je tudi tu neusmiljeno škripal.
Kakšna 3-posteljna soba ne bi bila odveč…
Hrana je bila dobra, odlicni pa so bili seveda zlikrofi
Domnevamo, da so takrat neurejeno okolico sedaj ze uredili in uredili tudi otrosko igrisce, ki ga je takrat predstavljal ob rob porinjen kosarkarski kos.
9) Turisticna kmetija Kranjc – Pri Arnejcku, Kosec
To je pravi profesionalizem, zacinjen s pristno prijaznostjo.
Domaca hci Urska nas je vse dni bivanja zabavala, animirala (to je tisto, kar morda pogresamo na kmetijah, kanec animacije).
Hrana morda sama po sebi ni bila tako zelo okusna kot recimo na Štajerskem ali v Prekmurju, je bil pa obed vesel, živahen in poln.
Soba je bila krasna, velika, z balkonom (ki si ga tokrat nismo delili).
Tudi k Urski bomo gotovo se prisli!
Z užitkom sem prebrala.
Se z marsičem tudi strinjam.
Na kratko…
Imam podobne izkušnje s turistično kmetijo Koren in turistično kmetijo Tremel, ki je zame najboljša, kar jih poznam.
Lahko napišem še eno svojo izkušnjo.
Turistična kmetija Rekar, Grahovše nad Tržičem:
Prečudovita lokacija sredi neokrnjene narave. Res lepo. Veliko živali, kar je privlačno za otroke, lepo urejena stara domačija s črno kuhinjo.
Tu se pa tudi vse dobro in lepo konča.
Gospodinja, sicer na prvi pogled prijazna in ustrežljiva, že kmalu prižge cigareto in tako pokaže nespoštljiv odnos do gostov.. Prišli smo, da se nadihamo svežega zraka!
In potem hrana… Za predjed narezek, ki ga sestavljata dve rezini slanine, ostali del krožnika pa pokriva že tako presuha salama iz divjačine, da je čutiti le še sol, ostalega okusa ni. Kje je kakšna rezina sira? Krave so, sira pa ni. Tudi karkoli drugega ni.
Druga predjed je gobova juha s koščki neolupljenega krompirja v slani vodi brez vsakršnega okusa. Škoda je jurčkov, ki bi v nekoliko večjih rezinah bili vsaj za oko prijetni.
Krompir je dober. Meso okusno, le sočnost je otekla ne vem kam. Pogrešamo kakšno začimbo in
omako.
Zelenjava… V predstavitvi kmetije reklamirajo izvirno pripravljene zelenjavne jedi. Sredi poletja smo jedli kupljeno solato in kuhano mešano zelenjavo, ki se kupi v kocicah zamrznjena (za pripravo minešter). To naj bi bilo to!
S sladico so nekoliko popravili vtis. Sirovi štruklji so bili lepo rahli in porcije obilne.
O pijači ne bi, saj nismo ravno pivci, sploh pa ne zahtevni in še najraje pijemo vodo. Pri njih pa se da piti res dobro. Zunaj imajo vedno tekočo, izvirno.
Potem pa se nam pridruži še hišni gospodar, ki nam s svojim samogovorom o politiki dokončno pokvari dan.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ima kdo kakšne izkušnje s turistično kmetijo Hudičevec pri Postojni?
vsi ste zlo fajn napisali vendar bi dodala samo to- ko si enkrat na turistični kmetiji je to turizem, kot že samo ime pove in nemogoče je da bi ena turistična kmetija vso hrano za vse goste pridelala doma. pri večjem povpraševanju je to nemogoče- da pridelaš vso hrano, skrbiš za apartmaje, za goste … to je turizem. pravo kmečko hrano in vzdušje pa bote dobili le na pravi kmetiji.
6) Turistična kmetija Urška, Križevec pri Stranicah
Tudi mi smo že nekajkrat letovali pri tej družini Topolovec. Vendar pa postajam čedalje bolj razočarana. Hrana je res odlična in tudi njihov mini Wallnes je superca. Samo moti me, ker se gospodinja čedalje bolj raje ukvarja z tujci ( Švedi, Finci, angleži…….). Čeprav smo kar nekaj let zaporedoma bivali tam, smo na koncu pristali v najslabših sobah, tam kjer ti polhi celo noč krajšajo spanje. Pri obrokih tudi dlje čakaš kot tujci. Da ne govorim o psu, ki skače na otroke in ga je polno v vseh prostorih. Nekega dne je tudi mene, ki sem vajena psov zagrabila panika, ker se ga nisem mogla otresti, ko je skočil name in mi šape postavil na ramena. Skratka letos smo se skupaj odločili, da tja letos ne gremo.
Vse lepo enkrat mine.
medika, to pa je, kot bi se sama podpisala pod tvoj post :-(( Popolnoma enaka izkušnja s tujci, ki so imeli na mizi tudi veliko bolj pestro ponudbo kot mi, predvsem pa se je vse kuhalo po njihovih željah.
Pes pa je največja katastrofa. Možu je strgal hlače in nas tako oškodoval za 20000 sit, kar bi še pogoltnila, ampak otroka si zaradi strahu pred psom, da jima ne bo spet napadel atija (čeprav se je tako samo igral??!!!), nista upala več ogledovati živali, pa samo zaradi živali smo šli tja, ggggrrrr.
Urška nas več ne vidi, pa saj jim je bilo to že jasno ob našem odhodu, ker jaz jeze ne znam in je tudi nočem prikrivati in se je trudila z nekakšnim popustom …
aja, nas je celo klicala teden dni pred nastopom našega dopustovanja pri njih, če bi mi slučajno lahko odpovedali, ker se za ta termin zanimajo Angleži … Kaj takega še nisem doživela, pa ogromno potujemo in počitnikujemo. Sem požrla tudi to, ker sta se otroka zelo veselila kmetije …
Sedaj se razgledujemo po istrskih kmetijah, ki jih je na tone. Ima kdo izkušnje z njimi?
Pozna kdo kakšno kmetijo v Sloveniji, ki bi imeli veliko živali (dostopnih za ogled), ne samo psa in par kokoši, dobro kuhinjo … Zelo bom vesela predlogov.
Forum je zaprt za komentiranje.