Po tromesečni bolniški sem čustveno občutljivejša

Od začetka marca do konca junija sem bila na bolniški zaradi zloma noge. Zdravljenje je sicer lepo potekalo, tudi rehabilitacija. Sem pa že doma opazila, kako se me vse bolj dotakne, če me je kdo kaj “zafrkaval” (sin ima včasih nek humor), ali pa če me mož niti ni poslušal, ko sem mu kaj pripovedovala. Tudi hipohondrija se je poslabšala – s tem se borim zadnjih 10 let. Skratka – ne vem, kaj se je zgodilo. Vse mi je težje. O tem sem pravila zdravnici, pa sploh ni kaj dosti komentirala. Stara sem pa 56 let, zdaj imam tudi strah pred ponovno poškodbo.

Lej, zlom prav gotovo ni enostavna stvar za telo. Mora se spopast z zdravljenjem, mora napet vse moči, da se kost zaceli. Verjetno za tabo prihaja dogodek sam, saj je minilo komaj pol leta. Od tega si bila 3 mesece doma, življenje je bilo postavljeno na glavo. Takrat se ti morda ni zdelo, v resnici pa si v trenutku ostala odvisna od drugih. Če ti bo jeseni še vedno težko, pojdi še enkrat do zdravnice ali do kakšnega terapevta. Srečno!

Imaš dve težavi. Omenjeno težavo, ki ni tako čudna, saj je zlom lahko zelo stresen dogodek.  In težavo, da imaš zdravnico, ki ni preveč zainteresirana, da ti pomaga.

In sedaj ko se ti bo noga zacelila, boš šla na tablete, recimo na antidepresive? Ki sicer ne bodo pozdravili tvoje tesnobe, ker za tesnobo ni zdravila. Vprašaj se, ali ti je lažje biti fizično poškodovana ali psihično? Seveda da po 3 mesecih bolniške greš še sebi na jetra, ne samo možu in otroku. Ker praviš, da si se uspešno pozdravila, noga zacelila, se bo tudi življenje postavilo na svoje tirnice. Šla boš v službo, spet se boš malo zamotila, pa ne pozabi si najti kakšnega hobija ali obuditi kak hobi, če ga nisi med bolniško. Kar se pa tiče psihoterapije, čakalna doba je 2 leti najmanj, če plačaš privat, je pa recimo 70 € na teden/na seanso. Ampak psihoterapevti te lahko tudi “zajebejo”, zato moraš najti ustreznega, pravega za svoje težave. Nekateri celo pravijo, da so ga iskali 2 leti (vmes hodili k različnim/plačevali različne). Sedaj pa odvisno koliko si disciplinirana, morda je prehodno in lahko sama odpraviš težave. Poglobi se v kak hobi, nekaj kar te res zanima in delaš z veseljem.

To ti delajo hormoni v meni.