po toliko letih….
S tem se popolnoma strinjam. Sam od sebe ji ne bo sledil, dokler za to ne bo imel (tehtnega) razloga, dokler bo ona z njim delala tako kot je vse leta do sedaj. Sama mora ustvarit pogoje v katerih bo tudi on začel razmišljat o njej, o niju.
To pa ni enostavno za nikogar.
Vsekakor 30L jaz ne bi kar tako zavrgel čez noč.
Jaz sploh nisem razumel prodaje hiše kot odhoda. Saj nikjer ni napisala, da želi oddit, ampak, da samo želi prodat hišo, ker je prevelika. Odnosa bi se res rešila, če bi odšla, se strinjam. Za to ugotovit ni potrebno bit hudo bister. 🙂
Mož živi tako, kot njemu ustreza in se pri tem ne zmeni zate, tako se vsaj zdi tebi. Če bi tudi ti začela tako živet, pa ne z namenom, da mu vrneš milo za drago, ampak zato, da najdeš zadovoljstvo še kje drugje, kot v tem, da mu strežeš spredaj in zadaj, bi imela posledično manj časa zanj.
Ko bi imela manj časa zanj, bi se verjetno posledično tudi možiček začel čutit manj popedenanega, malo bi morda razmislil, kaj se s teboj dogaja in s čim si je zaslužil tako “malo” pozornosti. Pri tem bi morda lahko spoznal (odvisno tudi od tebe), da mu manjkaš bolj, kot si je prej to mislil. Morda bi se ustrašil, da te bo izgubil. Pri tem se lahko odzove zelo različno (agresivno ali pa razumevajoče). Od tvojih prepričanj je odvisno, kako trdna/popustljiva boš pri tej spremembi.
Če si nekomu nonstop na razpolago, to težko ceni. Če pa se mora za tvojo pozornost tudi borit, bo pripravljen tudi kaj naredit za to, ti kdaj prisluhnit in ti v čem ustrečt. Če ni popolnoma razvajeno dete in če ne verjame, da mu vse samoumevno pripada, samo zato, ker “ima hišo”.
Časa bi imela enako, le da ga sedaj porablja za to da mu očita kaj vse stori zanj, polna je očitkov in se samo še s tem ukvarja kako on nič ne naredi zanjo. Vso energijo usmerja v to, da dokazuje kako je slab, zanič, nesposoben….. in bolj ko to premleva boljši razlog ima, da bi končala z njim.
In tudi, da konča, kaj potem? A bo jutri že kdo nov tam? Dvomim. Imela bo “borbe” še vedno z njim, s premoženjem in leta bodo šla za to, da se bosta razšla. Vmes bo še bolj zagrenjena, razlagala vem in vsakomur svojo zgodbo, kako je življenje krivično do nje. Mogoče ji celo uspe najt nekoga novega. V začetku se ji bo posvečal kot se ji je ta, ker drugače dvomim, da bi ga vzela 😉 Čez čas pa bo zanimanje uplahnilo in spet se bo počutila odrinjeno in taktat bo “novega” obtožila, da jo zanemarja, da se posveča vsem drugim stvarem le njej ne….. In kdo bi si želel it s takšno (nejevoljno) žensko na sprehod ali kam drugam? 😉
Jaz bi raje doma krampal dvorišče, prelagal kamenje iz kupa na kup…… hec 🙂
On si obupno želi priznanja za svojo prizadevnost, že leta (po moje), ona ga “biča” in on ji isto vrača z vsemi “bogatimi” opazkami in zgodba se vrti v krogu. Predlagal bi ji, da kdaj pohvali svojega moža, vidi v tistem kar počne tudi kaj lepega, pa ne zato, da bo že v naslednji minuti on vrnil (z nečim že), bolj zato, ker je res tisto nekaj vredno. In ko bo videl, da ji nekaj pomeni, da ima neko vrednost pri njej, mu bo tudi bolj zanimiva in ji bo lažje prisluhnil, mogoče ne takoj (po 30ih letih borbe?) bo pa s tem položila temelj za to. Da bi se pa to lahko zgodilo je pa treba najprej pri sebi spremenit miselnost.
Da se lahko prepiramo, sta potrebna dva, da se prepir konča je pa dovolj eden, ki si to (resnično) želi 😉
Tako kot si tole opisal, res zgleda kot da bi ji odhod iz razmerja pomenil samo slabe stvari, vztrajanje v odnosu pa pač plus, zaradi zgodovine menda. Medosebni odnosi niso nikoli črno-beli. Samo zato ker se tebi zdi smiselno vztrajat ne glede na vse v nekem dolgoletnem razmerju, še ne pomeni, da je smiselno za vse. Ženska se o tem verjetno ni spomnila čez noč, o tem razmišlja, se sprašuje. Jasno, brez samorefleksije ne bo prišla do pametnih zaključkov, ampak to je vse proces. Nekje mora začet.
Tako kot si tole opisal, res zgleda kot da bi ji odhod iz razmerja pomenil samo slabe stvari, vztrajanje v odnosu pa pač plus, zaradi zgodovine menda. Medosebni odnosi niso nikoli črno-beli. Samo zato ker se tebi zdi smiselno vztrajat ne glede na vse v nekem dolgoletnem razmerju, še ne pomeni, da je smiselno za vse. Ženska se o tem verjetno ni spomnila čez noč, o tem razmišlja, se sprašuje. Jasno, brez samorefleksije ne bo prišla do pametnih zaključkov, ampak to je vse proces. Nekje mora začet.[/quote]Kje naj začne?
Pri tem, da se razideta?
Zakaj pa ne bi začela dokler sta še skupaj s tem, da ga drugače “obravnava”?
Opisala ga je kot…. totalno nesposobnega, brezčutnega… itd, pa ne vem če je ras samo tak oz je tak že bil ko ga je spoznala. Je pa z leti ko je z njo postal tak…. 😉 se pravi je tudi ona na nek način prispevala k temu.
Če ne bo nihče nič popustil, če nihče noče nič tvegat, naredit prvi korak…. potem je bolje, da gresta že danes narazen in podreta vse kar sta do sedaj ustvarila, tudi hišo/stanovanje… :/
In stvari, ki jih je počela do sedaj niso prinesli želenih sadov, bo treba izbrat neko drugo “orodje” (ne samo kladivo). Je pa res, da če poznaš samo kladivo ti vsak problem izgleda kot žebelj….
Jaz bi pa, glede na napisano, rekla, da je prepozno. Mož jo zmerja, tudi prevara je bila vmes.. ne vem, no. In avtorica ni pripravljena tega kar tako odpustit in on se ne trudi. Če ji ni več do njega, naj se ne trudi več. Če ji prekinitev odnosa predstavlja samo in zgolj olajšanje, bi na njenem mestu šla naprej. Če bi pa vedla, da bi ga pogrešala, če je le ostalo nekaj, bi pa predlagala partnersko terapijo. Iz napisanega, bi rekla, da težko, da bosta to rešila sama. Ampak res, če mi res nebi več bilo do tega, nebi niti začela postavljati kakšne pogoje glede terapije. Ker najprej, po taki vezi, bi začela s tem, da bi začela upoštevati svoje želje. In če bi ga želela zapustit, bi to naredila s hudo dobrim načrtom.
žal tudi jaz tukaj ne vidim, da bi ju povezovalo skupaj kaj drugega kot hiša. odnos nikoli ni bil dober in sedaj, ko so otroci odrasli, je ostala res samo še hiša, vrt in morda pričakovanje vnukov. pri 50 enih razmišljajo, da želijo zadnjih nekaj aktivnih let preživeti pa res tako kot čutijo, eni so v skrbeh za hišo, drugi spet težijo otrokom, naj si hitro omislijo vnuke, da bodo imeli spet en smisel (kaj prenašajo na njih raje ne bi) itd.
Forum je zaprt za komentiranje.