Po smrti se vse pogliha

Za nas, ki verjamemo v posmrtno življenje se ne. 😉 Ker iz čistega racionalističnega vidika je življenje res to, kar praviš.

Če bi bil smisel življenja to, da se nekoč konča, bi bilo isto, kot da avto kupiš le zato, da ga boš peljal na odpad. 🙂

Smisel življenja je učenje, nabiranje izkušenj, psihična rast, zorenje, ozaveščanje nezavednih vsebin v samospoznavanju, kdo in kaj smo – to je kot kozmos in pomeni veliki izziv, kakor za astronavta, če te žene radovednost po raziskovanju ‘vesolja'(nezavednega) in transcendenca, da nisi pač samo smet, ki bo na koncu končal na pokopališču kot kup pepela in kosti.

In vendar vsi končamo tam nekje, v krematoriju..

A si ti do zdaj mislu, da kje drugje? So te zavajali? Grde tete, ki ti niso povedale, da poleg življenja obstaja tudi smrt.

Kdo obupuje, samo razmišljamo.

Glej, lahko rišeš, pišeš, ko umreš, se vse resetira. Tvoja spominska ploščica s ezbriše, za tabo ni več ničesar, razen tistega, kar si ustvaril, materialno, ali pa potomce.

zato je nesmiselno obtoževati kogarkoli, da živi narobe, ker pravega načina življenja ni.

O pa še kako lahko obsojamo ljudi, ki naredijo veliko škode drugim za čas lajfa. Zame obstaja posmrtno življenje, zato mi ni vseeno.

Kakšna škoda Goldfish, ker si bila v tem življenju tako žleht in boš po smrti na drugi lokaciji.
Pa toliko bi si imeli še za povedati :))))

…ker sem bila:))). Ja lepo, da si me že pokopala:).

https://www.youtube.com/watch?v=uGbuVO8Fo9Y

Nič te nisem že pokopala 🙂 Mislila sem v smislu, da si bila že dovolj žleht, tako da imaš plac v prijetno toplem ambientu že zagotovljeno. Preberi še enkrat :))

A maš pri sebi kakšen žlehtnometer, da si me že postavila v novo okolje?:) Mene bolj skrbi, da bom dol gledala tvoje reklame o toplem podnebju:). Ampak jst ne padam na reklame veš:).

Imam, imam. Ampak mogoče je moj kaj pokvarjen.
A vprašava še druge? :))

Ma ti kr sprašuj, tut na glas, obljubim, da bom vsak drugi like pogledala:).

A to se vi pogovarjate o monovskem posmrtnem življenju?
Ko ti “ure nick” kam ga Primož pokoplje? :O

In potem se lahko ponovno rodiš v drugi preobleki, obogaten z reinkarniranimi izkušnjami 😉

ure=umre

Veš kaj, ne bom pisal krajših tekstov samo zato, da boste ti in lepolaske kaj razumeli..[/quote]
Pa napiši daljšega (če vidiš smisel). 🙂

A tebe skrbi za nick?:)))) Če je to tvoja edina skrb in bojazen, potem stari si res en velik srečkovič:).
Aja, kdo je Primož?:)

Primož je “totngrobar” v tem primeru. 🙂

Slišala sm, da je samooklicani kmet.

Ja Spider, ob tvoji predpostavki, da smo rojeni naključno, da ni nič ko umreš, so vse izpeljave nesmiselne. Kdor je v to prepričan kar praviš ne vem zakaj si takoj ne požene, saj itak ne bo vedel? Eksistencializem ti je blizu vidim.

Nek ego fajt je res čisto nesmiselen. Prepričevati nekoga v svoj prav popolnoma brez pomena. Kar osrečuje tebe ni nujno, da bi drugega. Zato ima vsak zase prav in prepričevanje v drug prav nima smisla.
Po smrti bo vse to ostalo tu. Tam v svetu svetlobe smo vsi isti. In ko se nekega dne vrnemo v novo telo, se bodo zgodbe ponavljale, dokler se lekcije ne osvoji.. pa če v to verjamete ali ne.

…o mrtvih samo dobro….:)
kot mali človek …nism baš kot Tesla ,nwm kaj še bo iz mojih otrok…:)
je pa bilo v življenju kar nekaj akcij ,predvsem v humnitarnosti,gasilstvu….
nimam žlehtno metra :)),bi pa bil z vesljem kurjač prI GF IN M argot :)))

sicer pa nč bat :)))

Zato pa je v redu, če človek v nekaj verjame (ampak to je ‘božja milost’, ker vere ti nekdo ne more vsiliti, moraš to že nositi v sebi ali pa te mora nekaj ‘zadeti’, da povsem prevrednotiš svoje življenje), živi kak mit, torej nekaj, kar nas dviga nad naravo navadnih nepomembnih smeti, muh enodnevnic. Pomisli, kakšen čustveni naboj in vir neizčrpnega navdiha je, če verjameš, da si Božji sin, da imaš zemeljsko poslanstvo, da se nekaj naučiš in postaneš boljši človek, da ni nič naključno in da si večen in neminljiv…

Ta bog je nek joker, v katerega ljudje verjamejo, češ, sej nič hudega, če kaj zamudim v življenju, čakam me večno življenje na drugem svetu. Bolj v to evrjamejo, manj dejansko uživajo življenje, saj so prepričani, d aničesar ne zamujajo in d ajih za čakanje čaka nagrada.