plače
Izhodiščna plača za 4. tarifni razred SKPG znaša za mesec avgust za polni delovni čas 103.480,00 sit brutto (98.480,00 sit + dodatek po zakonu 5.000,00 sit). Za vsako leto delovne dobe vam pripada še 0,5 % od osnove (bruto plača) na mesec. Če pa vaša bruto plača skupaj z dodatkom na leta ne bo dosegla zneska 117.500,00 sit, boste prejeli to (višjo ) plačo, ker 4. tarifni razred ne dosega zneska, ki je z zakonom predpisan kot minimalen za delo za polni delovni čas. Neto od teh 117.500,00 znaša približno 80.885,00 sit, odvisno od tega, ali med letom uveljavljate olajšavo za otroke ali ne. Pripada vam tudi prehrana v vrednosti 738,00 sit za delovni dan ter prevoz na delo po pravilniku delodajalca. Prevoz se povrne največ do višine cene javnega prevoznega sredstva ali v višini 15% cene 95-oktanskega bencina za 1 km, če javni prevoz ni organiziran.
V grobem: tarifni razredi se določijo po posebni metodi glede na zahtevnost dela, ki se bo opravljalo. Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih so stvar pogajanj med sindikati in delodajalci, sodelujejo tudi državni organi. Izhodiščne plače se nekoliko razlikujejo po kolektivnih pogodbah. Objavljene so na net-u ali v strokovnih revijah. LP
univ dipl je sedma stopnja izobrazbe.
Če boš zaposlena v javnem sektorju, potem si poglej Zakon o plačilnem sistemu za javne uslužbence.
Če se zaposliš v nejavni sferi, potem je plača stvar dogovora med tabo in delodajalcem. Pripravništvo ni več obvezno, vendar pa ga delodajalci radi izkoriščajo. Pripravništvo naj bi bilo 70% plače za isto delovno mesto.
ja, citro, vse lepo in prav… 😉
a kdo potem ve, katero stopnjo izobrazbe pa potem ima nekdo, ki je doktor znanosti???
aja, še to: torej se še upoštevajo stopnje? nekje sem že pred kakšnim letom slišala, da stopenjskega poimnovanja (če lahko tako rečem) ne bo več.
vem, da sem mal zašla… se opravičujem. maria, na tem naslovu boš mogoče kaj našla: http://www.racunovodja.net
lp
Mislim, da so že davno minili časi, ko si lahko pričakoval, da ti bo stopnja izobrazbe določala višino plače. Res je, da obstajajo neki tarifni razredi, tako kot je bilo zgoraj razloženo, ampak to so neki minimumi. V praksi, če je podjetje zelo slabo, se ti pa lahko zgodi, da še tega minimuma ne dobiš.
V državni upravi so določeni koeficienti (osnovni količniki) za posamezna delovna mesta. Za vsako delovno mesto so določeni tudi pogoji, ki jim moraš ustrezati, med drugim tudi potrebna izobrazba (stopnja in pogosto tudi smer izobrazbe). Nekaj od tega je napisano v Zakonu, ki je bil naveden zgoraj, bolj specifične stvari pa tudi v internih pravnih aktih (recimo Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, ki ga ima svojega vsako ministrstvo). V taki sistemizaciji se lahko vidi, da obstajajo delovna mesta z zahtevano univerzitetno izobrazbo, kjer je osnovni količnik 3,25, kot tudi taka, kjer je osnovni količnik 6,0. Torej niti v državni upravi iz svoje stopnje izobrazbe ne moreš sklepati, kakšno plačo boš imela.
Po stari zakonodaji je bilo tako, da je bila v državni upravi za smeri študija, kjer ni bilo programa za univerzitetno izobrazbo, visokošolska izobrazba (torej 7/0) enakovredna univerzitetni (7/1). To je veljajo recimo za diplomante visoke upravne šole, se mi zdi.
Zdaj ni več tako. Zdaj zakon določa pri pogojih za zasedbo delovnih mest stopnjo izobrazbe tako, da sta v praksi izenačeni (samo za potrebe zaposlovanja v državni upravi!) univerzitetna izobrazba (torej 7/1) in visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem. Torej nikakor ni res, da bi visoka strokovna izobrazba bila izenačena z univerzitetno. Mnogo državnih uslužbencev, ki je ob delu študiralo na visoki strokovni šoli, je to dejstvo v praksi že spoznalo in so potem po hitrem postopku vpisali študij specializacije, ker jim drugega ni preostalo, če želijo kdaj priti na kako bolje plačano delovno mesto.
Forum je zaprt za komentiranje.