pizza
Hej!
Vem, da sem Bini dolzna objavo prevoda navodil za uspesno pizzo.Saj je tekst ze preveden, samo casa nisem imela prepisati(je kar precej).
Obljubim, da bom. Sicer lahko pogledate na Binin post ” Za babi”. Tam je link za spletno stran o pizzi(italijanscina). Zanimivi so tudi tisti dodatki:
nadevi za pizze in pizze po mesecih – uporaba najbolj primernih nadevov.
Upam, da bo danes cas za prepis.
Drugace, tudi sama sem nad domaco pizzo ubupala; vedno je zgledalo kot piskotno testo, ceprav je bilo kvaseno. Skrivnost: dolgo vzhajanje in kratek cas pecenja pri temperaturi vsaj 250 stopinj. Lep pozdrav Babi
Nitka, živjo!
Delam jo iz mešanice mehke in ostre moke (iz slednje, da bolj hrusta; dodam pa jo malo). Testo vzhaja 20 minut (!), razvaljam in testo razporedim po pekaču, ki ga prej namažem z margarino za peko, nato pico pečem 20 minut na cca. 200 stopinj, tako, da skorjica ob straneh dobi zlato barvo.
Prej sem delala samo iz mehke moke in je bilo tudi pečeno testo mehkejše.
Opazila sem, da vsi priporočajo dolgo vzhajanje. Meni pa vedno uspe po “skrajšanem postopku”…
Hej, Bina!
Zdaj pa bo.Saj niti ne vem , ce bo komu res koristilo. Mislim, da kdor rad dela pizzo doma, je ze pogruntal svojo najboljso varianto.Tudi casovno je kar zamudno. Je pa za vse pizzoljube zanimivo, na kaj vse bi morali paziti.
Jaz jo bom pozimi spet poskusila narediti, a kaj, ko pa rada grem na pizzo tudi ven in je ze malo obredno:))
**********************************
Prevod; ne 100 procentno dobeseden;skoraj pa.
Skrivnost dobre pizze, naj vas spomnim, je v preprostosti dobro vzhajanega testa, pazljivo narejenega in dobro pecenega( tu ne misli dolgo
pecenega); karkoli nadevamo, naj bo v majhnih kolicinah in najboljse kvalitete. Ze teh nekaj pravil pripomore njenemu najboljsemu okusu in aromi, ko jo boste vso vroco in diseco polozile na mizo.
Kako lahko naredimo tudi doma dobro pizzo
Nekaj nasvetov iz stare tradicije in novejsih dognanj mojstrov pizze.
1. Izbor sestavin
Vse sestavine naj bodo sveze ali dobro konzervirane.
* Voda – Ce je pretrda, jo prekuhamo in pazljivo prelijemo, da ostane kamen na dnu.
* Kvas naj bo svez ( kupujmo ga sproti in ne na zalogo), po izgledu naj bo cim svetlejsi in med prsti lepo drobljiv- drugace ga raje zavrzimo.
Suhi kvas raztopimo v vodi pri 38 stopinjah Celzija.
* Sol – samo higroskopska, torej morska.Pripomore pri procesu daljsega vzhajanja( sol veze vodo).
* Moka – tista iz trgovine je ” sibka” ali nepolna, zato je cas hajanja krajsi –
2 do 3 ure. Vpojnost vode pri taki moki je 50%. Torej 1 kg moke – 0,5 l vode.
Nadevi so prepusceni posamezniku, letnim casom in okusom primerni; le priporocilo. Mozzarella ( obvezna za it. pizzo) je narezana, nikoli naribana, nasekljana ali celo iz stroja za mletje mesa (?? ), ker bi spremenila svoj okus in se ne bi razlezla.
2. Recept:
1 l vode
2 kg moke
20 g svezega kvasa ali 7 g suhega
50 g morske soli
Kolicine lahko zvecamo ali zmanjsamo. ce je temperatura ambienta visja od 25 stopinj, vzamemo kvasa manj.
Iz tega dobimo 3,070 kg testa, dovolj, da napolnimo 4 pekace domace pecice.
3. Mesenje
Temu postopku daje avtor velik pomen. Ne vem, ce se vam zdi smiselen, vendar ga vseeno opisem.
Moko razpolovimo in jo damo v dve posodi; tudi vodo razpolovimo v dve posodi. V eni raztipimo sol, v drugi pa kvas. Potem vodo vlijemo v posamezni posodi z moko in vsako testo obdelujemo loceno, dokler nista primerno ugneteni in cvrsti.Sele potem testi zdruzimo in mesimo in gnetemo dokler ne dobimo primerno proznega in mehkega testa( obcutek mokrote).
Ce delamo z el. stojckom ali v multipraktiku, damo najprej moko, nato prilijemo vodo s kvasom;pustimo 2 dl( pri zgornjih merah v receptu) vode, v kateri raztopimo sol in jo dodamo sele proti koncu, ko bo testo dobilo ze doloceno konsistenco. Nikoli naj ne prideta kvas in sol v direkten kontakt, ker sol prepreci kvasovkam, da bi se razvijale.
Testo je gotovo, ko se lepo loci od sten in dna( posoda cista).
Zdaj razdelimo testo na zeljene hlebcke ( po tezi ).
Preden zacnemo vzhajati testo, lahko damo v hladilnik pri temp. 2- 6 stopinj C. Glede na temperaturo je lahko v njem od 24 do 6-8 ur.
4. Hlebcke damo v prej naoljen pekac. Vzhaja naj 3 ure pri 23 st. C.
Potem ga samo s prsti raztegnemo po pekacu. Po raztegnjenem testu namazemo s paradiznikom ( pelati, omaka), ce zelimo rdeco pizzo, ali samo z oljem, ce zelimo svetlo. Pustimo spet vzhajati vsaj 1 uro.
Ce je bila pizza v hladilniku, ravnamo enako, kot bi bilo testo sele umeseno.
5. Zadnja faza- peka
Predogreta pecica – temperatura vsaj 250 st. C
Pecemo 12 d0 15 minut. Najprej prvih 8 do 10 minut brez nadeva, samo namazana, nato nalozimo ostali nadev. Pecemo se tistih ostalih nekaj minut do skuneih minut.
Pizzo jemo takoj, se vroco in diseco. Dober tek!!!
****************************************
Ne se jezit name, je samo posredovano in nic ukazano; torej nic kriva:)))
No, tako dolge naloge se v gimnaziji nisem imela. Sem rada naredila.
Brala se enkrat ne bom, zato bodite uvidevni, ce je kje napaka.
Ce rabite se kaj , sem tu.Meni so vsec nadevi po mesecih in letnih casih.
Bina in vsi ostali, lep pozdrav Babi
Babi, hvala! Me prav zanima razlika med takim in tistim nahitro vkup zmetanim testom. Ko se bo letni čas zamenjal, ko bo najlepše biti na toplem, se spravim testirat recept. Če bo v redu, povem, sicer bom verjetno tiho. Saj najbrž ni tako komplicirano kot zgleda. Mislim, da je oblika “calzone” lahko posrečena , kot nogavica, v katero spraviš nadev in bi bil tudi za kakšno popotnico dober..
Idej je nešteto.
Vsem prav lep pozdrav iz osrčja Slovenije.
Jest, Bina in ostali, hej!
Pizzo imam najraje zunaj in to v vecji druzbi, da narocimo 2 ali 3…, razlicnih nadevov; potem vsak dobi razlicne trikotnike. Pri nas grejo najbolj v promet:
capricciosa, 4 siri, margheritta, prsut z rukolo…skratka ne z veliko mesa.
Ce komu nenadevan rob ni vsec, ga rada jaz pojem.
Calzzone je tudi dober; se zlasti s skuto.
Zanimivo, da sem najslabso pizzo jedla v Veroni v krasni pizzeriji; v Kopru smo si potem popravili okus!
Uzivajte v pizzi, taki – kar skup zmetani ali bolj profesionalni Babi
Poskusi uporabiti manj vode, malo olja, da se sestavine lepo povežejo v testo, pa dodajaj kislo smetano. Sicer ni ravno po standardih in receptih za pizzo, vendar ko sem enkrat poskusila speči kruh z uporabo kisle smetane, je ta vedno pri roki, tudi ko delam pizzo. Za fanta. On ima rad bolj visoko in mehko testo. Meni je pa všeč tanko in fejst zapečeno.
Probaj, stane te ne dosti.
Testo res dobro mesi, nato ga vzhajaj eno uro, ponovno ga dobro premesi in vzhajaj še 45 minut.
babi, to je pa nasprotje! Ko smo se pred nekaj leti vračali iz Rima, smo se ustavili še v Veroni, in ravno tam smo v neki zakotni ulici, ki je ne bi verjetno nikoli več našla, v eni zelo lepo urejeni piceriji jedli najboljšo pico kar smo jih kdajkoli poskusili….še zdaj vem, da je bila s pršutom, ki ga obožujem….Joj, kako je bila dobra! 🙂 A ni hecno, kako razlilče izkušnje?! :))
LP, zala
Hej, se je tudi meni zate oddahnilo. :))
Ko je hcerka vpisala, je imela pred izpitom obvezno 1 teden zivljenja v Zdravstvenem domu, razgovor z zdravnikom profesorjem in konec avgusta izpit iz kar nekaj predmetov:
Fi, Ke, Bi, tuj jezik. Dobro, da ji ni bilo treba mature opravljati.So pa vseeno bile bolj klavrne pocitnice. Lep pozdrav Babi
Hej Babi!
Še z moje strani hvala za prevod recepta za peko pizze. Danes sma bila z bartom v LJ in sma šla na pizzo v pizzerijo Napoli na trubarjevi ulici….kar dobro pice, res, mogoče imajo malenkost preslano testo…ali pa imam jaz malo preobčutljiv jezik ??! :))
Sma se danes že zmenla, da jo boma (oziroma bom) pekla doma v začetku naslednjega tedna. LAni, ko sma prišla prvič v bruselj, naju je sestrična peljala na večerjo v takšno pristno italijasko restavracijo lia celo bolje reči gostilno…nobenega prestiža, ampka vse je bilo tako domače in prijazno, saj razumeš, ne ?! 🙂 Tudi natakarji so govorili italijansko, in tudi sestrična je naročila v italijanščini. Pizze?? ENKRATNE! Lahko bi se kosale s tisto iz verone, le da so bile drugačne, tanjše in na svoj način sploh odlične. Lajhko si pojedel celo veliko pico, in sploh nisi imel nekega neprijetnega obutka prevelike sitosti v želodcu. Letos greva v začetku avgusta spet, in bova spet navalila na to pizzerijo, pa še eno imava v načrtu, da jo sprobama (lani sma šla samo mimo, in je zgledalo tako krasno in takoooo zelooo je dišalo….) :))
LP, zala
Forum je zaprt za komentiranje.