Pizdeki
Hmm, ampak potem bomo spet šli vse od začetka. Ne bi to bil korak nazaj? :))[/quote]
A tebi se zdi, da korakamo naprej? 😉
Žal nimam tega občutka.
Zgodovina se ponavlja. Kapital se kopiči v peščici (izkoriščevalskih) posameznikov na račun mase revežev in ko vse skupaj pride do točke, da reveži nimajo več izgubit pride do revolucije, ko se zadeve spet nacionalizirajo in gremo od začetka….[/quote]
Se bojim, da ne bo revolucija, ampak vojna – med npr. Evropejci in prišleki, ki bodo vedno bolj pritiskali na celino. In namesto da bi se pripravljali na ta naval in te ljudi nekako vključili v družbo, se bomo z njimi bojevali za mezde.
Ali pa nam bo pokornost odpovedal planet.
Z ekonomsko logiko in nekimi ekonomskimi ukrepi ni mogoče niti kontrolirati tega gozdnega požara, kaj šele, da bi ga lahko ukrotili. Vsak uspeh je prehodnega diha.
Hmm, ampak potem bomo spet šli vse od začetka. Ne bi to bil korak nazaj? :))[/quote]
A tebi se zdi, da korakamo naprej? 😉
Žal nimam tega občutka.
Zgodovina se ponavlja. Kapital se kopiči v peščici (izkoriščevalskih) posameznikov na račun mase revežev in ko vse skupaj pride do točke, da reveži nimajo več izgubit pride do revolucije, ko se zadeve spet nacionalizirajo in gremo od začetka….[/quote]
Po pravici povedano, nimam nekega izdelanega občutka o tem, ker večinoma ne spremljam zadev. Lahko bi rekel, da sem kar se tiče politike, potisnil glavo v pesek. Ampak vseeno pa se mi ne zdi, da bi imeli pri nas maso revežev, res ne. Saj mogoče se motim. Včasih se mi zdi, da res tonemo, včasih pa se mi zdi, da vseeno ni tako hudo. Verjetno je ta občutek precej odvisen od dnevnega počutja posameznika oziroma dogodkov, ki se v nekem momentu okrog mene dogajajo.
A tebi se zdi, da korakamo naprej? 😉
Žal nimam tega občutka.
Zgodovina se ponavlja. Kapital se kopiči v peščici (izkoriščevalskih) posameznikov na račun mase revežev in ko vse skupaj pride do točke, da reveži nimajo več izgubit pride do revolucije, ko se zadeve spet nacionalizirajo in gremo od začetka….[/quote]
Po pravici povedano, nimam nekega izdelanega občutka o tem, ker večinoma ne spremljam zadev. Lahko bi rekel, da sem kar se tiče politike, potisnil glavo v pesek. Ampak vseeno pa se mi ne zdi, da bi imeli pri nas maso revežev, res ne. Saj mogoče se motim. Včasih se mi zdi, da res tonemo, včasih pa se mi zdi, da vseeno ni tako hudo. Verjetno je ta občutek precej odvisen od dnevnega počutja posameznika oziroma dogodkov, ki se v nekem momentu okrog mene dogajajo.[/quote]
Pod pragom tveganja revščine je v Sloveniji v letu 2012 živelo 13,5 % ali 271.000 ljudi, poleg teh pa je bilo še 121.000 socialno izključenih – skupaj 19,6 % prebivalcev.
vir: SURS
To je full. :/
A tebi se zdi, da korakamo naprej? 😉
Žal nimam tega občutka.
Zgodovina se ponavlja. Kapital se kopiči v peščici (izkoriščevalskih) posameznikov na račun mase revežev in ko vse skupaj pride do točke, da reveži nimajo več izgubit pride do revolucije, ko se zadeve spet nacionalizirajo in gremo od začetka….[/quote]
Po pravici povedano, nimam nekega izdelanega občutka o tem, ker večinoma ne spremljam zadev. Lahko bi rekel, da sem kar se tiče politike, potisnil glavo v pesek. Ampak vseeno pa se mi ne zdi, da bi imeli pri nas maso revežev, res ne. Saj mogoče se motim. Včasih se mi zdi, da res tonemo, včasih pa se mi zdi, da vseeno ni tako hudo. Verjetno je ta občutek precej odvisen od dnevnega počutja posameznika oziroma dogodkov, ki se v nekem momentu okrog mene dogajajo.[/quote]
Saj to ni politika, to je življenje. Pa medsebojni odnosi.
Imaš privilegij, da vsega tega ne opaziš ali nočeš opaziti. Si pa težko predstavljam, da to lahko narediš v okviru normalnega življenja, saj če nič drugega, si verjetno že opazil kakega upokojenca, kako menca pri blagajni ali izbira najcenejšo četrtinko kruha v trgovini? Ali kako težko jim gre včasih bankovec iz rok?
A tebi se zdi, da korakamo naprej? 😉
Žal nimam tega občutka.
Zgodovina se ponavlja. Kapital se kopiči v peščici (izkoriščevalskih) posameznikov na račun mase revežev in ko vse skupaj pride do točke, da reveži nimajo več izgubit pride do revolucije, ko se zadeve spet nacionalizirajo in gremo od začetka….[/quote]
Po pravici povedano, nimam nekega izdelanega občutka o tem, ker večinoma ne spremljam zadev. Lahko bi rekel, da sem kar se tiče politike, potisnil glavo v pesek. Ampak vseeno pa se mi ne zdi, da bi imeli pri nas maso revežev, res ne. Saj mogoče se motim. Včasih se mi zdi, da res tonemo, včasih pa se mi zdi, da vseeno ni tako hudo. Verjetno je ta občutek precej odvisen od dnevnega počutja posameznika oziroma dogodkov, ki se v nekem momentu okrog mene dogajajo.[/quote]
Ni bilo tako mišljeno.
Se ti zdi da kot družba kakorkoli napredujemo v smislu, da bi vsi lažje živeli glede na to, da tehnika napreduje in se nam ne bi bilo treba več tako mučit za vsakdanje preživetje?
Smo kaj na boljšem kot pred 100leti?
Meni se ne zdi. Družbena ureditev služi peščici izbrancev, ki (materialno) bogatijo, čez vse razumne meje, ljudem se podaljšuje delavnik in s tem sorazmerno manjšajo dohodki, na drugi strani masa brezposelnih, ki služijo za ustrahovanje tistim, ki še imajo delo, da se jim lahko znižuje zaslužek (na račun povečevanja dobička, ki gre v žep kapitalistu/korporaciji). Količina človeškega dela na enoto proizvoda se manjša zaradi robotiziranja proizvodnje, kolonializem še vedno cveti le v nekoliko drugačni obliki, nekaj držav izkorišča naravne vire preostalega dela sveta zato imamo maso priseljencev pred vrati…..
Ne vem :/ V čem smo kot družba napredovali? Sam ne vidim nekega napredka v smislu pravičnosti porazdelitve dobrin/dohodka ali v smislu izboljšanja kvalitete bivanja, prej obratno. Vračamo se v “srednji vek”, ko so ustrahovali ljudi na osnovi vere.
A tebi se zdi, da korakamo naprej? 😉
Žal nimam tega občutka.
Zgodovina se ponavlja. Kapital se kopiči v peščici (izkoriščevalskih) posameznikov na račun mase revežev in ko vse skupaj pride do točke, da reveži nimajo več izgubit pride do revolucije, ko se zadeve spet nacionalizirajo in gremo od začetka….[/quote]
Po pravici povedano, nimam nekega izdelanega občutka o tem, ker večinoma ne spremljam zadev. Lahko bi rekel, da sem kar se tiče politike, potisnil glavo v pesek. Ampak vseeno pa se mi ne zdi, da bi imeli pri nas maso revežev, res ne. Saj mogoče se motim. Včasih se mi zdi, da res tonemo, včasih pa se mi zdi, da vseeno ni tako hudo. Verjetno je ta občutek precej odvisen od dnevnega počutja posameznika oziroma dogodkov, ki se v nekem momentu okrog mene dogajajo.[/quote]
Gledati vsak dan te negativne novice, te res lahko spravi v depresijo, zato se marsikdo zdistancira od vseh pokvarjenosti, ki se dogajajo v svetu. Vendar pa še to zdaleč ne pomeni, da ne bomo žrtve vsega tega, kar se dogaja.
Glavni problem je pasivnost….uspavanost….nezainteresiranost….
Kot goske nas futrajo s tistim, kar nas dela ubogljive, prestrašene, pasivne.
Ker smo komot, ker smo leni, ker smo neumni.
Ker se je lažje zavalit pred novi 50 inčni TV s flašo pira in z dodatki nafilanim futrom in bebavo strmeti
v ekran…nič misliti, nič narediti, nič spremeniti.
Preberite še ennkrat tole temo….samo jamranje, kako se nič ne da, kako nima smisla, kako smo nemočni.
Ali pa kakšen krik da rabimo revolucijo. Revolucijo? Neumnost. Revolucije so VEDNO umetno sprožene
in skrbno načrtovane izključno v korit točno določenih ljudi. Pajaci na cesti umirajo, tisti zadaj pa vlečejo
niti in poberejo smetano. In poskrbijo, da se vse vrne v stare tire, samo, da so zdaj oni na vrhu…
Kaj jaz mislim, da bi bilo fajn:
– nehat gledat in brat poročila, ćasopise, okrogle mize in podobna sranja….
– podpirati izdelavo izdelkov, ki so narejeni da TRAJAJO in ne da se vržejo po dveh letih v smeti
– podpirati samopreskrbo s hrano, ohranitev starih semen in rastlinskih vrst
– ustanoviti oster, spreten in močen sindikar, katerga glavna baloga bi bila borba proti izkoriščanju,
borba za izpolnjevanje pravic, pa tudi pomoč malim podjetnikom v boju z konglomerati
– čim več izločanja posrednikov….danes je svet tako majhen, da res ne vem, zakaj ne bi mogli kupovati
recimo kave ali čokolade direktno od proizvajalcev….oboji bi bili na plusu, mi bi jo kupili ceneje,
proizvajalci bi jo lahko prodali po višji ceni, kot jo zdaj oderuškim konglomeratom….
– direkten upor raznim lobijem kot so prehranski, farmacevtski….ki zdaj je čisto odkrito in direktno
škodujejo celemu človeštvu in prihodnosti nasploh
Nekaj takih gibanj že obstaja, recimo za ohranjanje semen….
Samo problem je….da smo leni, pasivni in neumni. Nimamo časa za take stvari, ker bi sestajanje in
ukvarjanje s tem okrnilo naš čas za …tv….fitnes….šoping….tv…..šoping….
Slovenija je tako majhna država, da bi tak eksperiment, kot ga opisuje Skela, lahko celo uspel. Žal imamo neko čudno zgodovino in tradicijo za seboj, da se radi klanjamo in trenutno se z velikim veseljem klanjamo EU in vsem njenim predpisom, naj bodo še tako bebavi.
Norveški je recimo uspelo z bojkotom spraviti Lidl iz države in so tako ohranili svojo diskontno verigo. Ampak oni imajo precej drugačno mentaliteto. Mi smo na stopnji triletnega otroka, ki mora dobiti vse, kar vidi, čeprav to čez deset minut že zavrže. Pa negujemo kulturo barabije in goljufanja – taki kot narod enostavno smo in se nam to ne zdi nič posebnega. Šele tajkuni so nas očitno malček spravili na noge, ampak privatno pa še naprej delamo tako kot doslej in se nam zdi to celo upravičeno. Naša družba je do zadnje pore prežeta s korupcijo in tudi to se nam zdi popolnoma normalno. Govorim za raven družbe, ne posameznika. Normalno nam je, da pokličemo zdravnika, ki ga poznamo, in nam uredi pregled preko vrste. Ampak tudi to je korupcija, čeprav denar ne zamenja rok.
Mainstream mediji nas fajn indokrinirajo, tudi to drži. Zdaj so začeli trobiti, kakšno rast dosegamo in da se gospodarstvo izboljšuje – da bi se folk sprostil, začel trošiti, da bi spet začeli padati oglasi in s tem naraščati zaslužek medijev … Tako da po svoje res ni dobro pretirano zaupati v to, kar nam lansirajo veliki mediji.
In tole je samo ena mala Slovenija, kjer vendar ne bi smelo biti vse tako komplicirano in nepregledno no. Kje smo potem šele na ravni Evrope ali planeta.
Bistven premik je treba narediti v glavah.
Namreč ta, da se nič ne da, ta, da pustimo drugim, da nam urejajo in odrejajo življenje, ker smo
enostavno preleni, da bi premaknili rit.
Ne jamrat, naredit.
Ne stokat, kako trgovci goljufajo, zemlje je dovolj, jaz v sezoni delam na vrtu cca eno uro na dan, pa imam
futra zase čez glavo in še za koga…
Ne stokat, kako ni plače že tretji mesec…ustavit proizvodnjo, zasesti prostore, najeti morske pse v
odvetniških vrstah, ki bodo plačani od tega, kar bodo izterjali…
Ne štekam, kako pasivni smo….zdravstvo se nam dobesedno podira…..ljudje so na URGENCI po
24 ur, dobesedno umirajo po hodnikih brez pomoči ….srčna kirurgija se zapira….ni aparatur, ni zdravnikov…..mi pa kar gledamo. In smo tiho.
Vse se da. Mi je rekel eden – saj se ne da več protestirat, vlada ima najete razbijače, ki vsak protest
hitro spremenijo v “nasilne demonstracije”. ki jih potem lahko takoj zatre. Nič ne moremo.
Ja. Samo pol se je treba pa pripraviti temu primerno, najti par judoistov in drugih športnikov, ki take
takoj pobašejo in zmečejo v par kombijev, pa je.
Take …reve smo.
Ne stokat, kako trgovci goljufajo, zemlje je dovolj, jaz v sezoni delam na vrtu cca eno uro na dan, pa imam
futra zase čez glavo in še za koga..
Prav gotovo. Januarja pobiraš z vrta zeleno solato, februarja paradižnik in paprike, kruh pečeš iz lastnega žita, lasten riž, makaroni ti rastejo na grmovju, imaš lasten sladkor, lastne soline… ni da ni.
Tukaj se strinjam s tabo… prva tri sploh so mi všeč in čist realno uresničljiva, druga tri pa so dobra ampak težje uresničljiva..
Jaz recimo skoraj ne uporabljam zdravil, prehranske dodatke sploh ne, če se le da kupim slovenski izdelek…[/quote]
Jaz se tudi strinjam.
Je pa problem v tem, kot ga opisuje Kepetulja, da večini preprosto ni mar.
Saj imamo veliko raznih društev in skupin, ki delujejo po teh načelih, vendar je to vse na nivoju ozkega spektra ljudi, ne pa na nivoju države, saj je večina ljudi nezrelih in se norčujejo iz tistih, ki jim je mar za zdravo hrano ali okolje. Svoje navade opravičujejo s tem, da bomo itak vsi enkrat umrli.
Ne.
Kok si pameten, a ne?
Ziher je pol vse brez veze, ziher je boljš pol ždet pred tevejčkom ali računalnikom in jamrat, a ne?
Pridelam veliko zelenjave, ki jo jem od maja do novembra, (ja, tudi čez zimo imam ohrovt, por ,
motovilec in podobno zunaj), kar jo je več jo vložim, skuham mezgo, naredim marmelade, dam v skrinjo
in meni to brez pretiravanja veliko zaleže.
Hruh pečem, ja, žito kupim in nesem v mlin v sosedni vasi, ker nimam polja in traktorja, ampak samo
vrt.
Makaroni, pametnjakovič mali, se delajo doma….jajce, moka, zvaljaš, posušiš. Jaz jih ne delam veliko,
včasih široke rezance, na primorskem boš pa težko našel hišo brez strojčka za “pašto”.
Meso kupim pri sosedu in dam v skrinjo.
Sadje – nekaj ga imam, nekaj ga dokupim.
Začimbe imam v glavnem doma, razen popra in še česa…
V trgovini kupujem sol, sladkor, kvas, kavo, čokolado 🙂 in najbrž še kaj, česar se zdajle ne spomnim.
Bistven premik je treba narediti v glavah.
Namreč ta, da se nič ne da, ta, da pustimo drugim, da nam urejajo in odrejajo življenje, ker smo
enostavno preleni, da bi premaknili rit.
Ne jamrat, naredit.
Ne stokat, kako trgovci goljufajo, zemlje je dovolj, jaz v sezoni delam na vrtu cca eno uro na dan, pa imam
futra zase čez glavo in še za koga…
Ne stokat, kako ni plače že tretji mesec…ustavit proizvodnjo, zasesti prostore, najeti morske pse v
odvetniških vrstah, ki bodo plačani od tega, kar bodo izterjali…
Ne štekam, kako pasivni smo….zdravstvo se nam dobesedno podira…..ljudje so na URGENCI po
24 ur, dobesedno umirajo po hodnikih brez pomoči ….srčna kirurgija se zapira….ni aparatur, ni zdravnikov…..mi pa kar gledamo. In smo tiho.
Vse se da. Mi je rekel eden – saj se ne da več protestirat, vlada ima najete razbijače, ki vsak protest
hitro spremenijo v “nasilne demonstracije”. ki jih potem lahko takoj zatre. Nič ne moremo.
Ja. Samo pol se je treba pa pripraviti temu primerno, najti par judoistov in drugih športnikov, ki take
takoj pobašejo in zmečejo v par kombijev, pa je.
Take …reve smo.[/quote]
Skela, problem je, ker smo vsi v tem in ker je vse zasmrajeno.
Zadnjič sem izvedela eno zanimivo zadevo.
Za aparaturco, ki jo lahko naroči vsaka navadna fizična oseba po netu za od 20 do 40 evrov, v slov. instituciji plačajo po 100 evrov, ker ne smejo sami direktno naročati, ampak prek posrednikov oz. dobaviteljev na razpisu. Vmes je vse podmazano, to si lahko seveda misliš. Tega je enostavno preveč in tak način razmišljanja je tako močno zasidran, da se sploh nikomur več ne zdi sporen.
Jaz vidim rešitev prej v odlično plačanih tujcih, ki ne bi bili okuženi s slovensko mentaliteto in VIP-om. Dobimo tehnično vlado, vse se presoja kot v kaki dobri firmi, ni demokracije, ampak samo zdrava pamet. Še vedno bi prišli veliko ceneje skozi, če bi recimo direktorju UKC plačevali po pol milijona evrov na mesec, pa da posluje brezhibno in brez korupcije, kot da imamo zdaj celo verigo prisklednikov, ki se krmijo z davkoplačevalskim denarjem, ljudje pa umirajo zaradi njihovega pohlepa. Denarja je dovolj, infrastruktura je solidna, zdravnikov je dovolj, kapacitet je dovolj – če se dela pošteno.
Ne.
Kok si pameten, a ne?
Ziher je pol vse brez veze, ziher je boljš pol ždet pred tevejčkom ali računalnikom in jamrat, a ne?
Pridelam veliko zelenjave, ki jo jem od maja do novembra, (ja, tudi čez zimo imam ohrovt, por ,
motovilec in podobno zunaj), kar jo je več jo vložim, skuham mezgo, naredim marmelade, dam v skrinjo
in meni to brez pretiravanja veliko zaleže.
Hruh pečem, ja, žito kupim in nesem v mlin v sosedni vasi, ker nimam polja in traktorja, ampak samo
vrt.
Makaroni, pametnjakovič mali, se delajo doma….jajce, moka, zvaljaš, posušiš. Jaz jih ne delam veliko,
včasih široke rezance, na primorskem boš pa težko našel hišo brez strojčka za “pašto”.
Meso kupim pri sosedu in dam v skrinjo.
Sadje – nekaj ga imam, nekaj ga dokupim.
Začimbe imam v glavnem doma, razen popra in še česa…
V trgovini kupujem sol, sladkor, kvas, kavo, čokolado 🙂 in najbrž še kaj, česar se zdajle ne spomnim.[/quote]
Upanje zbujajo taki posamezniki. Pa včeraj sem gledala po TV, ko zdaj zbirajo hrano pred rokom uporabe in jo dajejo družinam v stiski, en kmet pa prispeva svežo zelenjavo, ki bi jo sicer zmetal na kompost. Bravo. Na mikroravni je mogoče marsikaj.
To so ljudje, ki še niso zgubili stika z realnostjo in so v svoji srži pošteni, pa zdravo pamet uporabljajo. Vprašanje je le, ali jih je dovolj. Jaz mislim, da je tu pa tam koga še mogoče cepiti nazaj na poštenje, o tem pravzaprav sploh ne dvomim.
Bojim se pa le, da je še več potencialnih kandidatov, ki samo čakajo na svojo priliko, da si kje kaj prilastijo.
Saj vem, da zvenim pesimistično. Ampak trenutno težko vidim zdravo večinsko jedro.
Bistven premik je treba narediti v glavah.
Namreč ta, da se nič ne da, ta, da pustimo drugim, da nam urejajo in odrejajo življenje, ker smo
enostavno preleni, da bi premaknili rit.
Ne jamrat, naredit.
Ne stokat, kako trgovci goljufajo, zemlje je dovolj, jaz v sezoni delam na vrtu cca eno uro na dan, pa imam
futra zase čez glavo in še za koga…
Ne stokat, kako ni plače že tretji mesec…ustavit proizvodnjo, zasesti prostore, najeti morske pse v
odvetniških vrstah, ki bodo plačani od tega, kar bodo izterjali…
Ne štekam, kako pasivni smo….zdravstvo se nam dobesedno podira…..ljudje so na URGENCI po
24 ur, dobesedno umirajo po hodnikih brez pomoči ….srčna kirurgija se zapira….ni aparatur, ni zdravnikov…..mi pa kar gledamo. In smo tiho.
Vse se da. Mi je rekel eden – saj se ne da več protestirat, vlada ima najete razbijače, ki vsak protest
hitro spremenijo v “nasilne demonstracije”. ki jih potem lahko takoj zatre. Nič ne moremo.
Ja. Samo pol se je treba pa pripraviti temu primerno, najti par judoistov in drugih športnikov, ki take
takoj pobašejo in zmečejo v par kombijev, pa je.
Take …reve smo.[/quote]
Skela, problem je, ker smo vsi v tem in ker je vse zasmrajeno.
Zadnjič sem izvedela eno zanimivo zadevo.
Za aparaturco, ki jo lahko naroči vsaka navadna fizična oseba po netu za od 20 do 40 evrov, v slov. instituciji plačajo po 100 evrov, ker ne smejo sami direktno naročati, ampak prek posrednikov oz. dobaviteljev na razpisu. Vmes je vse podmazano, to si lahko seveda misliš. Tega je enostavno preveč in tak način razmišljanja je tako močno zasidran, da se sploh nikomur več ne zdi sporen.
Jaz vidim rešitev prej v odlično plačanih tujcih, ki ne bi bili okuženi s slovensko mentaliteto in VIP-om. Dobimo tehnično vlado, vse se presoja kot v kaki dobri firmi, ni demokracije, ampak samo zdrava pamet. Še vedno bi prišli veliko ceneje skozi, če bi recimo direktorju UKC plačevali po pol milijona evrov na mesec, pa da posluje brezhibno in brez korupcije, kot da imamo zdaj celo verigo prisklednikov, ki se krmijo z davkoplačevalskim denarjem, ljudje pa umirajo zaradi njihovega pohlepa. Denarja je dovolj, infrastruktura je solidna, zdravnikov je dovolj, kapacitet je dovolj – če se dela pošteno.[/quote]
Točno tako. Vse.
Samo en majčken problemček vidim….kako to doseči? Ljudem kot vidiš, je vseeno, dokler lahko
gledajo Kmetijo ali Glas…ali kaj je že trenutna megla na tv….dokler je pir ob fuzbalu dovolj mrzel…
Moje (idealistično) mnenje je, da se da začeti z majčkenimi koraki. Spreminjati najprej majhne stvari,
ki so napačne, da ljudem sploh počasi kapne, da SE DA. Da se lahko kaj premakne, če migaš.
Da ni vse zacementirano, ampak se komot spremeni.
Da ni PRAV gledati sranje in biti tiho in ga goltati…
Ne.
Kok si pameten, a ne?
Ziher je pol vse brez veze, ziher je boljš pol ždet pred tevejčkom ali računalnikom in jamrat, a ne?
Pridelam veliko zelenjave, ki jo jem od maja do novembra, (ja, tudi čez zimo imam ohrovt, por ,
motovilec in podobno zunaj), kar jo je več jo vložim, skuham mezgo, naredim marmelade, dam v skrinjo
in meni to brez pretiravanja veliko zaleže.
Hruh pečem, ja, žito kupim in nesem v mlin v sosedni vasi, ker nimam polja in traktorja, ampak samo
vrt.
Makaroni, pametnjakovič mali, se delajo doma….jajce, moka, zvaljaš, posušiš. Jaz jih ne delam veliko,
včasih široke rezance, na primorskem boš pa težko našel hišo brez strojčka za “pašto”.
Meso kupim pri sosedu in dam v skrinjo.
Sadje – nekaj ga imam, nekaj ga dokupim.
Začimbe imam v glavnem doma, razen popra in še česa…
V trgovini kupujem sol, sladkor, kvas, kavo, čokolado 🙂 in najbrž še kaj, česar se zdajle ne spomnim.[/quote]
A daj daj daj blebetat. Skoz visiš na internetu, pa ti menda sama vse pridelaš, nosiš moko v mlin, svoje testenine delaš, kuhaš marmelade in ne vem kaj še vse. Če sem mamin sinček, še ne pomeni, da nimam pojma o pripravi hrane. Če bi ti res toliko pekla, kuhala, vlagala, pridelovala, bi bila cele dneve na vrtu in v kuhinji, ne pa petnajst ur na dan na internetu.
Ne.
Kok si pameten, a ne?
Ziher je pol vse brez veze, ziher je boljš pol ždet pred tevejčkom ali računalnikom in jamrat, a ne?
Pridelam veliko zelenjave, ki jo jem od maja do novembra, (ja, tudi čez zimo imam ohrovt, por ,
motovilec in podobno zunaj), kar jo je več jo vložim, skuham mezgo, naredim marmelade, dam v skrinjo
in meni to brez pretiravanja veliko zaleže.
Hruh pečem, ja, žito kupim in nesem v mlin v sosedni vasi, ker nimam polja in traktorja, ampak samo
vrt.
Makaroni, pametnjakovič mali, se delajo doma….jajce, moka, zvaljaš, posušiš. Jaz jih ne delam veliko,
včasih široke rezance, na primorskem boš pa težko našel hišo brez strojčka za “pašto”.
Meso kupim pri sosedu in dam v skrinjo.
Sadje – nekaj ga imam, nekaj ga dokupim.
Začimbe imam v glavnem doma, razen popra in še česa…
V trgovini kupujem sol, sladkor, kvas, kavo, čokolado 🙂 in najbrž še kaj, česar se zdajle ne spomnim.[/quote]
A daj daj daj blebetat. Skoz visiš na internetu, pa ti menda sama vse pridelaš, nosiš moko v mlin, svoje testenine delaš, kuhaš marmelade in ne vem kaj še vse. Če sem mamin sinček, še ne pomeni, da nimam pojma o pripravi hrane. Če bi ti res toliko pekla, kuhala, vlagala, pridelovala, bi bila cele dneve na vrtu in v kuhinji, ne pa petnajst ur na dan na internetu.[/quote]
Se vidi, da pojma nimaš, ja.
Forum je zaprt za komentiranje.