pitulice – res dobro in enostavno

No, danes sem se pa tudi jaz spravila delat te slavne pitulice. Sama izdelava se mi je po branju zdela en velik bav-bav, pa še predstavljala si jih nisem najbolje. Ampak v kuhanju rada eksperimentiram in tako sem si rekla, še vedno jih lahko poje pes (pa s tem ne mislim kaj slabega).

No, pa se spravim delat, v prepričanju da imam v hladilniku cele pol kile skute, pa šampinjone, pa še kaj. Torej, pripravim prvo plast testa, ga navlažim, potem pa po skuto… In groza, v embalaži le še dobra četrtina, nekdo jo je prav potiho spraznil. Kaj pa zdaj? Nič, pobrskam po omari in skuti dodam smetano, jajce ter sojine kosmiče in namažem prvo in drugo plast testa, na zadnjo, kjer je bila pa s skuto že kriza, pa še šampinjone iz slanice. Zvijem v rulado in si rečem, dobro da bodo pitulice le iz enega štruklja!
No, potem sem se spravila kuhat kosilo, na pitulice malo pozabila, potem pa sem sele spomnila nanje in sem jih razrezala. Bile so nekam čudnih oblik, zato sem jih malo potlačila, da so postale bolj okrogle in jih namazala z mešanico smetane in jajca. Potem pa v pečico!

No, in kakšen je bil rezultat? Tistih bogih 9 pitulic je izginilo v trenutku in vsi smo se strinjali s tem, da to ponovimo in glede na to, da imam v hladilniku še 3 plasti testa, se jih bom prav gotovo bolj pogumno lotila ter z njimi presenetila marsikoga!!!

To je pa res dobra pogruntavščina, Babi!

Pa en lep zasnežen večer, Vera

Joj, brez zamere, ampak tem s pitulicami je res že okrog 100! Stvar je resda odlična, samo za vsak post pa ni treba odpirat nove teme no…

Redkokdaj jo sploh odprem, to se mi pa zdi ne tak dogodek, da sem ga morala deliti z ostalimi!!
Pa brez zamere, Vera

Ne govorim o tem, da NE SMETE pisati, le nove teme vam ni potrebno odpirati. Če pogledate malo nižje, najdete že kar nekaj tem, povezanih s pitulicami. In mene je velikokrat jezilo, ko sem iskala ravno pitulice in preden sem našla osnoni recept, je trajalo kar veliko časa.
Ne zamerite vi meni…

Vera, a ne da so fajn pitulice?
Jaz sem jih tudi pred nekaj tedni naredila za kosilo (sem se hotela malo považiti pred starši, pa starimi mamami in tetami) zraven zrezkov iz mletega mesa v omaki z gobicami in ful čebule (a se jim reče stroganoff mogoče, nisem sigurna).
No, in se jaz že na vsezgodaj zjutraj spravim na delo. In si mislim – glede na moje kuharske podvige, ki pač niso vedno 100 % uspešni – da najboljše da za zraven naredim še eno oreng porcijo pečenega krompirja. Skratka pripravim se sto na uro – testo, skuta, jajca…. vse sestavine na kup, pa mikser na plano itd, saj veste postopek. Najprej nisem upoštevala Babičinega dobronamernega nasveta, da je treba maso prej porazdeliti na pol (če delaš dve “palačinki”). Sem si mislila da bo “od oka” čisto v redu. Masa je bila sumljivo redka – ampak v stilu “ne daj se Ines” jaz pogumno mažem prvo plast, gor drugo in saj vemo kako pa kaj, a ne? Do tu vse fajn. Pa pride na vrsto zavijanje. Hja – saj ne more biti tako težko, si mislim. Pa je bilo vse skupaj nato bolj podobno eni hudo ploščati zadevi kot palačinki (ki naj bi bila zvita lepo okroglo). Ok, si mislim (podobno kot Vera – ne sicer da bom dala psu, ampak da bom vrgla v kanto še predno pridejo gostje, če bo treba). Pa se lotim druge “palačinke”. Nadeva je pa že obupno zmanjkovalo. In ker je bil tako zelo redek, sem preden sem začela z rezanjem nekje dobila idejo, da sem brala o zamrzovanju pitulic. Si mislim da škodit ne more, boljše da jih dam za pol ure v skrinjo kot pa da bo vse skupaj res za stran vrečt. No, štorija se konča tako, da je teta (ki je prišla malo prej pogledat če rabim kakšno pomoč v kuhinji) pojedla svojo porcijo pitulic še pred kosilom. Dobre so bile fuuul, tudi izgled na koncu ni bil tako katastrofalno slab. Recept je prepisan v zvezek in bo gotovo kmalu spet na sporedu.
Vidiš da imamo s temi pitulicami vsak svojo štorijo, in prav fajn je da jo lahko s kom delimo, a ne Biskvitek ;-).
Lep večer želim vsem še naprej.

Seveda se strinjam.
samo ni treba odpirat novo temo po 100x. Kajne, sonce rumeno ;-)?