Vsem lep pozdrav!

Pričakujemo pismeni ali pismen odgovor?

Bolj pravilno, verjetno je tudi pogostejši, se bere pismeni, a se mi vseeno zdi, da pravzaprav odgovarjamo na vprašalnico kakšen odgovor, in ne kateri. Vsaj tako so nas učili ločevati kakovostne od vrstnih pridevnikov.
Kaj porečete vi?

Seveda hvala za odgovor!

mort
p.s. Z vejicami sem se trudila, a dvomi še kar ostajajo; popravki dobrodošli.

mort napisal:

> Vsem lep pozdrav!
>
> Pričakujemo pismeni ali pismen odgovor?
>
> Bolj pravilno, verjetno je tudi pogostejši, se bere pismeni, a
> se mi vseeno zdi, da pravzaprav odgovarjamo na vprašalnico
> kakšen odgovor, in ne kateri. Vsaj tako so nas učili ločevati
> kakovostne od vrstnih pridevnikov.
> Kaj porečete vi?
>
> Seveda hvala za odgovor!
>
> mort
> p.s. Z vejicami sem se trudila, a dvomi še kar ostajajo;
> popravki dobrodošli.

Mislim, da tu ne gre za kakovostne in vrstne pridevnike, temveč za določno in nedoločno obliko pridevnika. Ker pa se poleg tega še dvoumim glede pismen/pisen, raje verjamem, da bodo na vse to odgovorili mojstri slovenske besede.

LP (lepe praznike!)
Filip

Pravopis pod geslom “odgovor” navaja primer “pismeni odgovor”. Kakšne vrste odgovor, ne kakšen odgovor.

Kar zadeva prejšnji odgovor, Filip v svoji zadregi ni osamljen, se mu kar pridružujem. V korpusu, ki ga zbira Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, se besedna zveza “pismeni odgovor” pojavi 179-krat, medtem ko se “pisni odgovor” pojavi 647-krat. Tudi meni osebno je veliko bliže logika: Človek, ki je pismen, lahko komu odgovori ne le ustno, temveč tudi pisno (torej tako, da se loti pisanja).

Zadrega izhaja iz dejstva, da pridevnik “pismen” razumemo predvsem v njegovem osnovnem pomenu = “ki zna brati, pisati”, pozabljamo pa na njegov drugi pomeni = “ki je pisan, zapisan”. Pridevnik “pisen” pa se po SSKJ nanaša na pisanje. Vendar v tem geslu slovar navaja še besedno zvezo: “pisno členiti besedilo”, kar je po mojem čutu blizu prejšnji razlagi – pisno odgovarjati, ne pa pismeno odgovarjati.

Po pravopisu torej ne grešiš, če napišeš “pismeni odgovor”. Z lektorskega stališča tega ne bi popravila, če bi sama pisala besedilo, pa ne dam roke v ogenj, da ne bi napisala “pisni odgovor”, pač na podlagi podanih argumentov. Oprosti, če nisi dobila ravno najbolj nedvoumnega odgovora:)) Morda se javi še kdo.

Pismen je tisti, ki je vešč pisanja, branja …, pisni odgovor pa je odgovor, ki je napisan, torej ni usten, bi rekla.

Jaz od pismenim razumem, pisni odgovor. Pomeni, da je v pisni obliki (napisan), kar pa še ne pomeni nujno, da je odgovor tudi pismen. V rokah sem imel že precej prošenj za zaposlitev in za marsikatero izmed njih bi človek težko rekel da je avtor pismen.

LP
T.

Hvala vsem, čeprav je večina zašla s teme.

Sama sploh nisem kolebala med pisnim in pismenim, saj so mi uporabo slednjega malodane zabičali na faksu. Se pa v principu in srcu strinjam z vami, ki pišete pisne odgovore.

Ena starejših tem, z naslovom izdan/izdani račun, se mi zdi podobna moji, a ste jo bolj skromno komentirali.
Nasploh imam velikokrat težave z ‘določnimi in nedoločnimi vrstami pridevnika’ (po Filipu). Kako naj si pomagam?
In kam so šli vrstni in kakovostni pridevniki??

lp,
mort

Jana10 napisala:

> Pravopis pod geslom “odgovor” navaja primer “pismeni odgovor”.
> Kakšne vrste odgovor, ne kakšen odgovor.

Se strinjam z Jano.

Pisni odgovor, pismen človek.

Sem mislil, da smo to že razčistili.

pismen -a -o prid. (i)

1. ki zna pisati in brati: pismeni ljudje;
biti, postati pismen; obnaša se, kakor bi
ne bil pismen / ekspr. je zelo pismen z
lahkoto, veliko piše, objavlja

2. ki je pisan, zapisan: pismeni ukaz;
dobiti pismeno ponudbo; pismeno
poročilo / pismeni izdelki učencev /
pismeni izpit

Jana je zelo lepo odgovorila, kot bi bila domenjena :))

Osnovna dilema (kot jo jaz razumem) o uporabi določne/nedoločne oblike pa še vedno obstaja. Našel sem nekaj na to temo, kopiram:

Določna in nedoločna oblika

Po Brezniku ima pridevnik določno in nedoločno obliko.
Določno obliko uporabljamo, če govorimo o kaki določeni, že znani osebi ali reči ali kadar mislimo vse osebe ali reči ene vrste (Ko je beli kruh pošel, je prišel črni na vrsto.), določno obliko imajo tudi svojilni pridevniki na -ji, -ski in pridevniki na -nji (božji, gadji, srbski, nocojšnji), pridevniki, ki stoje kot določilne besede v sestavljankah (veliki petek, cestni prah).
Nedoločno obliko imajo pridevniki, ko govorimo o še nedoločeni, neznani stvari (Prazen sod ima močan glas), nedoločno obliko imajo tudi svojilni pridevniki na -ov, -ev, -in (bratov, materin).
“Slovnica štirih” navaja pomoč pri ugotavljanju določne ali nedoločne oblike. Pravi, da si v takih primerih pomagaj z narečjem. Ako v domači govorici praviš “ta” lep fant, gre za določno obliko, če pa praviš “en” lep fant, potem imaš opraviti z nedoločno obliko. Navaja še pripomoček; nedoločna oblika skoraj vedno odgovarja na vprašanje kakšen?, določna na vprašanje kateri?. Toporišičeva slovnica ima nekoliko natančneje predelano določno obliko, manj kot ostali dve slovnici pa se ukvarja z nedoločno obliko (poenostavitev).

Vir:

Kaj pa če pismeni izhaja iz pisma. Verjetno so nekoč odgovr napisali na papir, ga dali v pismo (kuverto) in ga poslali.

??? :-))

lp
T.