Pišem prošnjo – malo pomoči, vzpodbude
Pisanje prošenj ni tako težko, kot je videti, res pa je, da ima neka svoja pravila. Nekomu, ki se tega loteva prvič ali pa zelo redko, običajno največ preglavic povzročajo ta vprašanja:
– kaj naj napišem,
– koliko naj napišem,
– česa naj raje ne omenjam ipd.
Treba je najprej ločiti dvoje: napišeš prošnjo in življenjepis. To dvoje ni isto. Za življenjepis je idealno, da je napisan na največ 2 straneh A4, redko, zelo redko na treh straneh, če imaš res kaj zares dobrega povedati, recimo če si kak vodstveni delavec ipd. Prošnja pa je dolga pol strani A4.
Kaj napišemo v kateri dokument? Prošnja spremlja življenjepis, pomeni, da pove, kaj hočeš in zakaj to hočeš. Začneš torej: javljam se na vaš razpis za to in to prosto delovno mesto, objavljen tam in tam. Poveš, zakaj meniš, da znaš opravljati to delo: Končala sem to in to šolo in pridobila ta in ta naziv. Če imaš delovne izkušnje s področja, za katero se javljaš, to povej, sicer raje ne: Z (opcija: dolgoletnimi) izkušnjami sem si pridobila izkušnje na tem in tem področju in se posebno izurila v tem in tem < to poveš le, če se to nanaša na delovno mesto, na katero se javljaš.
Torej, če se prijavljaš na delovno mesto poslovne sekretarke, nikogar ne zanima, da si kot študentka delala v piceriji, pa če si bila še tako pridna, zavzetna, delovna itd. Če pa si kje delala kot administrativna pomoč, tajnica ali celo že kot sekretarka, pa to seveda zapišeš. Navedeš tudi, kakšne izkušnje si pridobila.
Če hočeš dober življenjepis, sledi nekaj zlatim pravilom – zaradi nespoštovanja/kršenja teh nekaj nadvse preprostih pravil, te vsak pameten kadrovik hitro izloči:
– ne mešaj znanja in izkušenj – dober kadrovik te bo takoj spregledal in te izločil, ker bo menil, da nakladaš,
– navedi ločeno znanje in ga poveži z ustrezno izobrazbo in ločeno izkušnje, ki jih poveži z delovnim mestom – torej nikakor nisi po poklicu diplomirana ekonomistka (to je tvoja izobrazba), ampak si npr. računovodja (oz. kar koli si pač delala),
– ne navajaj klobas, ki se po možnosti ne nanašajo na delovno mesto, za katero se prijavljaš – delo v piceriji skoraj verjetno nima zveze z računovodstvom, če seveda nisi vodila računovodstva te picerije (primer se namreč nanaša na strežbo/peko pic),
– če nimaš delovnih izkušenj, ker si pač komaj končala študij, tega ne olepšuj in ne navajaj počitniškega dela, ki ni v zvezi z delovnim mestom – pač povej, da si vse sile usmerila v čimprejšnje končanje študija in si želiš znanje čim prej nadgraditi z izkušnjami, ne olepšuj po nepotrebnem,
– če že kaj olepšuješ, ker meniš, da si lahko privoščiš kakšno izkušnjo več, napiši toliko, kolikor zmoreš utemeljiti in jih prepričati, če te kdo kaj vpraša o tem – ne nakladaj, da si davčni strokovnjak, če si na kopirnem stroju kopirala poročilo o DDV, lahko pa, če se ti vsaj približno sanja, za kaj gre, olepšanje končaš še pri zdravi meji: malo sem se seznanila tudi s tem in tem,
– ne oddajaj zatipkanega skropucala – je že res, da ni vsak jezikovni/pravopisni strokovnjak, ampak črkovalnik v Wordu pa lahko vsak uporablja, brez izjeme.
Koristno je tudi, da daš zadevo prebrati domačim, zaupni prijateljici, nekomu pač, ki mu zaupaš, naj preberejo in ti objektivno povedo, ali je to to. Objektivni bralec bo tudi hitro našel kaj zatipkanega, če je morda Word spustil čez (Word ti ne bo podčrtal besed miza in muza, ker sta seveda obe pravilni, pisalno muzo je pa verjetno res težko pospraviti, mar ne?).
Forum je zaprt za komentiranje.