piščanec
Sol se ne stopi ampak strdi na vrhu v skorjo. Piščanca lahko namažeš še s kako mešanico začimb pa niti ni potrebno. Slan je ravno prav, maščoba se lepo odteče in skorjica je lepo hrustljava. Druga varianta je nadevan piščanec, lahko klasično s kruhovim nadevom. Če ti nadev ostane ga lahko nabašeš še pod kožo ali ga spečeš posebej. Bolj dietna varianta je pečenje na posebnem pekaču na katerega piščanca dobesedno natakneš da stoji pokonci med pečenjem in se z njega v spodnjo posodo steka vsa maščoba. Prej ga seveda normalo začiniš- pekač je glinen in na prvi pogled izgleda kot sombrero.
lp tinca
Hej!
Uživamo v pečenem piščancu, v katerega odprtino natlačim veliko olupljenih česnovih strokov ( tudi 10 glavic – lahko pa manj za začetek)). Tudi ko pečem samo kose, natlačim pod kožo. Prvič jedla v Franciji.
Ko prerežeš, krasna aroma. če je komu všeč čese, naj poskusi. ta česen tudi pojemo.
Po vrhu pa redno namažem s sokom limone. Da enkratno barvo.
Lep pozdrav Babi
Sama piscanca navadno pecem v pokriti jenski posodi, brez dodatka soli in mascobe, 15 minut pred koncem peke ga odkrijem, odcedim vse, kar se je nabralo na dnu (ko vidis, koliko mascobe je v piscancu, kar ostrmis!:)), in zapecem. Solim nazadnje, malo ali nic. Takega imamo najrajsi jaz in macke, moj dragi se pa malce zmrduje, ker je od doma navajen jesti malo bolj slano – ampak dosolit ni tezko.
Vceraj pa sem piscancji file pred paniranjem natrla z zmesjo stolcenega koriandra, kumina (odkrila zadnjic v Leclercu), soli, popra in limonine trave – in se mi je zdel odlicen. Babi, bezno se mi celo zdi, da sem to pobrala nekje s tvojega zelnika! :)) Naslednjic bom isto zmes uporabila pred peko, dodala bom pa se malo strtega chilija. Z mackami bomo pa sklenili kaksen locen socialni sporazum..:)))
lp, proxima
He he Proxima!
Ja tudi tole mešanico, ki si jo omenila, uporabljam.
Res, koliko mašćobe ima piščanec, mislim, da v perutnicah še največ!
Tudi sama ne dodam nič maščobe.
Včasih pa piščanca obložim z rezinami limone in surovega ingverja. Njami okus in limona nekako nevtralizira tisto omkaco.
Ko si omenila kumino, a misliš tisto orientalsko?
Hčerka mi jo je prinesla en kar velik paketek iz Anglije. Tu je še nisem zasledila. Uporabljam jo pa kar naprej.
Lep pozdrav z obale
Babi, mislim prav na kumin, sestavino curryja – ravnokar sem preucevala, kako bi se temu reklo po nase, pa vidim, da imajo po celem svetu precejsnjo zmesnjavo v nomenklaturi – vedno sem mislila, da je to isto kot zvezdasti janez ali triplat, zdaj pa nisem vec cisto prepricana.:))
Jaz sem ga prvic videla v Leclercu pred Novim letom.
Se zdaj se pa spomnim nekega spice-shopa lani v v Londonu, nekje ob Portobello Road, prav magicna stacuna – kupi raznih mesanic in posameznih zacimb, ena lepsa in bolj diseca od druge, pa sopi cesna in posusenih paprik, ki so viseli s stropa! Dober razlog, da bo spet treba tja, kajne – da o kaksni knjigarni ne govorim:))
pozdravcek in dobre zelje na obalo!:)
lp, proxima
Pri nas pa se otroci zmrdujejo, če kje vidijo črne pikice od začimb, tako sem počasi začela peči celega piščanca precej “natur” in ugotovila, da je čisto super. Po Babinem nasvetu v notranjost vržem pest olupljenih strokov česna, še kakšnega pod kožo pri bedrih, malo posolim in je skoraj konec. Pečem v pokriti jena posodi kot Proxima. Naslednjič bo prišla na vrsto še limona, to mora biti dobro, pa še nič se ne vidi:-))
Zadnjič sem se ravno v tistem trenutku spomnila, da eni menda vsako pečenko na tanko namažejo z medom. Tudi piščanec je pečenka, ali ne? Poskusila sem. Potem sem se med peko sekirala, da to vendar velja za odkrite pečenke in kaj se bo zgodilo z mojim piščancem v pokriti posodi… No, rezultat je res tak, kot so rekli, tj. nihče ne okusi medu, samo barvo daje.
Loly, tudi jaz si nisem predstavljala piščanca na soli, dokler nisem poskusila, morala se boš sama lotiti. Najprej sem v glavi razščistila, da ni nič hudega, če vržem stran 1 kg soli, stane 200 ali 300 SIT, ali ne, nismo pa več v Krpanovih časih, ko je bila sol dragocenost. Torej kupila sem 1 kg soli samo v ta namen. Po mojem receptu (no, s Kulinarike) se sol samo nasuje na dno pekača, kasneje sem brala, da se po drugih receptih lahko tudi obloži celega piščanca. Vso sol sem torej nasula na pekač od pečice, kakšen cm na debelo. Na sredo sem samo nalahno položila celega piščanca, ki sem ga prej samo splaknila in osušila. Čisto nič drugega. Dala sem v segreto pečico in pekla kot običajno, tj. dobro uro, uro in pol (odvisno od velikosti piščanca) na 180°C. Pečen piščanec je bil lepe barve, hrustljav. Samo preložila sem ga na desko in razrezala. Okus je malo drugačen, vendar dober, zaključili smo, da je to originalni okus piščanca. Nič ni preslan, izgleda da res sam “posrka” določeno količino soli. Maščoba se je odtekla v sol, ki se je strdila, vse skupaj sem potem obrnila v smeti.
Dobro peko in lp, Mimi
Jej, pravi užitek vas je brati! Babi, Mimi, proxima, tinca…
To varianto s česnom je Babi že enkrat omenila, poskusila nisem, ampak bom prav kmalu, še posebej zato, ker smo pri nas navajeni piščanca s čebulo in bi že rada spremenila okus.
Za piščanca v soli sem pa brala en podoben način, le da se piščanca odene v nekak oklep iz soli pomešane s snegom kar precej beljakov in začimbami. Med peko se strdi in ga je treba potem dobesedno razbiti. Hja, tudi tega še nisem delala, a ni kaj sfaliti, dober je pa sigurno. Če katero zanima, napišem recept
Mimogrede-piščančji žur je res dobra zadeva! Med prazniki narejen in zmazan.. Kaj pa Rakica, kako je bilo s piščančjo torto?
Pozdravček vsem!
COPY-PASTE
*Izkoščičiti piščanca ni nobeden problem. Moraš imeti oster nož. Prerežeš ga po hrbtu. Nato začneš z nožem luščiti meso od kosti, paziš , da ne narediš luknje v kožo. Tudi bedre in perotnice izkoščičim. Potem pa ali jih nafilaš ali jih potegneš v trup in imaš samo rulado iz piščanca.
Ko ta zrezek nadevam z nadevom zašijem po hrbtu nazaj tam kjer sem prej prerezala. Vso zadevo potem fajn povežem z sukancem, da se potem med pečenjem meso in nadev lepo sprime.
Za izkoščičenje rabim 15- 20 minut.
moje mnenje:
Izkoščičiti piščanca je malo pacasto delo, ampak se splača. Pomagam si tudi s prstim, tako da s prstom okrog kosti ločim meso, potem pa z nožem. In ko potegnem kost ven, npr. iz bedre, se meso obrne kontra, vendar ga zlahka obrneš nazaj. Kot, da bi slačila pulover.
Prvič in drugič sem se še učila, sedaj pasem že pravi strokovnjak.
Tudi mesar me je debelo gledal, ko sem ga prvič vprašala za nasvet. Mi je rekel, da ga bom jaz rajši naučila te veščine.
lp
Jaz tudi obvladam ta podvig, ampak imam raje, ce me pri tem noben ne gleda – Freddy Kruger iz More na Elm Streetu se lahko skrije pred mano..:)))))
Sama sem se najprej naucila izkoscicit kose piscanca (bedro posebej, prsi posebej), tako da mi je bilo potem priblizno jasno, kje lahko opravim s prsti, kje moram pa uporabiti noz. Nekaj previdnosti ni odvec, ker se vcasih kaksna koscica odkrhne in se mimogrede ob njej grdo okoljes. V eni od vecjih kuharskih knjig, ki jih je imela moja teta, je bil postopek tudi narisan ali skiciran od stopnje do stopnje, ampak se zal ne spomnim, v kateri. Mogoce Modri trak ali Velika knjiga o perutnini?
Ko to obvladas, lahko zacnes s polovico piscanca – nekoliko lazje ga je spravit od kosti, ampak majckeno tezje zasit kot celega. Z nadevano polovicko ravno nasitis tri lacne.
Se nasvet: takih stvari se je bolje prvic lotevat takrat, ko te ne skrbi, ali se bo sfizilo ali ne – odsvetujem na primer prvo slovesno priloznost, ko povabite bodocega tasta in tasco na kosilo :))) Ko ze znas, pa res vzame malo casa.
lp, proxima
Forum je zaprt za komentiranje.