čav knjižni molji!

dons sm se odločil,da začnem pisat eno zgodbo in čez čas napišem knjigo.moram si še izmislit junake,tema nej bi pa bla vsakdanje življenje ljudi in tko naprej.drgač sm že pisu eno zgodbico v tretjem razredu in mi je kr šlo.mam ful fantazijo pa to.zdej me zanima..a ma kdo tle kej izkušnje s pisanjem in ustvarjanjem domišljijskih junakov,zgodb,filmov?rabu bi nekaj nasvetov v zvezi s tem kako začet in podobno,no vsem kar spada v to.mam pa idejo da bi kasnej tut film naredu,sam to ful kasnej.v zgodbah bi blo mal opisovanja mal pa dialogov,monologov….

lep vikend!

dragi nofx, ena anekdota:

K Mozartu je prišla mama s svojim sinom in mu rekla: “Mojster, moj sin je taaaako nadarjen za glasbo, prosim, svetujte mu, kako se komponira.”
“Koliko pa je star?” jo je vprašal Mozart.
“Devet let,” je odgovorila mama.
“No,” je odvrnil Mozart, “za komponiranje je pa žal še premlad.”
“Ampak, mojster, vi ste komponirali že pri sedmih letih.”
“Da, ampak jaz nisem rabil nikogar spraševati, kako se to počne,” je odgovoril Mozart.

pa – no hard feelings 🙂

jaja smešno:)

no sj…js vbistvu rabim samo par začetniških nasvetov tako da vtrajam pri svojem vprašanju naprej..k vsakmu začetniku na vsakem področju pride prav kak nasvet.

pa lep vikend še enkrat vsem;)

Za začetek bi bilo dobro, če bi obvladal slovenščino.

no takih nasvetov ne rabm….

rabm bl motivavijske nasvete.

take,katerih so željni ljudje k bi radi kej nrdil..stem kar pač že majo.

sploh pa sestavlam zgodbo v preprostm slengu.tko da to ne bi pršlo v poštev..drgač glede pravilne in nevem kaj oh in sploh slovenščine pa tut nebi biu tok problem,sm hodiu v šolo.

Hmm… Dobro je, da narediš nacrt cele zgodbe vnaprej, da si ne zmisljujes sproti, ker se to ponavadi konca precej klavrno. Razdelaj karakterje, pazi na to, da so izvirni, pristni, ne pa kaksni stereotipni liki. Potem pa pocakaj na navdih in pisi cimbolj spontano, iz sebe … Pozabi na slog kaksnih solskih spisov :)) pa velik uspeha in predvsem zabave pri delu
kolk si pa star? 🙂
lp

Živjo,
sicer sama pišem na drugačen način, saj mi liki nastajajo spontano, zgodba se mi sproti razvija in le, kadar se mi zatakne, začenem razmišljati sistematično, kaj bi morala storiti, da bi zgodba “delovala”.

To, kar ti je napisala Zarja, drži. Mislim tistio o stereotipih. Vendar gre pri pisanju za podiranje stereotpov. Upam, da razumeš, kaj mislim. Zamisliti si moraš lik, ki je stereotipen, nekaj, kar ga žene naprej pa je nestereotipno.
Torej vsak lik mora imeti svojo motivacijo (cilj)…

Priporočam, da se udeležiš kakšne pisateljske delavnice, vendar je dobro, da imaš za pristop že kaj napisano, ponavadi je to celo pogoj!

Z jezikom moraš biti previden. Če misliš pisati v stilu kot si pisal poste, dvomim v tvoj uspeh… V dialogih pa tak jezik lahko uporabljaš, saj s tem okarakteriziraš svoje like. Vendar je to le moje mnenje, ki je irelevantno, lahko, a ne?!

Zraven pa še stereotipen recept za pisatlje, sploh tiste, ki se še borijo sami s seboj, da bi začeli… Beri, beri , beri… Nič ni boljšega od branja. Saj imaš priročnike o pisanju, ampak ti beri romane, če bi rad pisal roman, beri kratke zgodbe, če bi rad pisal kratke zgodbe, itd.
So stvari, ki se jih ne moreš naučiti zavedno, se pa z branjem zaje v avtorja občutek, kako mora strukturno oblikovati tekst.

In še nekaj. Moraš biti iskren sam do sebe. Sliši se grozno plehko, a ko pišeš, moraš imeti sam s seboj razčiščeno, zakaj to delaš. Nikomer ti ni potrebno povedati, zakaj, a tebi mora biti jasno! Kaj je to, je popolnoma vseeno, ampak ti moraš pa vedeti! To je spet tisto o motivaciji (cilj)! Tudi tebe mora gnati, sicer ne moreš priti do konca… Če ne boš našel dovolj motivacije v sebi, bo samo nesrečen poskus in izguba časa… Če pa jo boš, te tudi morebitni (začetni) porazi ne bodo zrušili.

Priporočam ti knjigo Šola kreativnega pisanja, več avtorjev, Cankarjeva založba, 1996. Dobiš jo v Konzorciju… Potem samo še slediš bibliografiji avtorjev…

Lp
Katalina

uu..hvala vam za odgovore,lepe želje in podobno.aja zarja_z str sm 21.drgač prvo zgodbo sm pa napisu nekje v tretjem razredu.pa je bla kr kul.sam sm nehu.in pol nč več od takt naprj pisu.ja js tut nasploh povsod raj uporablam sleng,neda se mi v pravilni slovenščini govort,zto tut tko bl pišm tle.sj vem da more bit pripovedovanje bol v pravilni slovenščini.pogovori med osebam bojo pa tko.katalina,pomoje bi blo res fajn kak roman še prej prebrat.sicr pa začenjam počasi in še nimam orisane zgodbe.bo nekaj v stilu vsakdanjega življenja in preživetja v njem.

fajn se mjte

Za ločili se navadi vtipkavati presledke. To je predpogoj (da te bojo sploh resn jemal). Dobro je tudi, če obvladaš knjižno slovenščino (ber, beri in še enkrat beri, Katalina ima popolnoma prav). Sam najraje pišem malo mešano (knjižno slovenščino, v katero vpletam narečje), za osnovno izhodišče pa mi služi surova stvarnost. Najbolje boš pisal, ko boš pisal resnico – Katalinina iskrenost. Veliko hodi na sprehode. Motivacijo boš moral najti v sebi. Pa veliko uspehov in srečnih trenutkov pri ustvarjanju želim.

Še jaz bi nekaj dodal,
če želiš nekaj napisati, vedi, da boš za to porabil kar precej časa. Dobi si udobno sedalo. Nasvet bralca: pogovorni jezik je lahko precej neberljiv. Uporabljaj ga zmerno. Še nekaj, najprej za vajo napiši nekaj v knjižni slovenščini, čeprav praviš, da to ne bi bil problem, to je pač osnova, tako kot morajo študenti na slikarstvu vaditi akt in protret, preden začnejo s svojim izrazom, ali skladatelji fugo itd.

He he jaz pa sem uporabljal knjižno slovenščino pa mi je založnik rekel, da je treba malo popraviti češ da je preveč resno….

V bistvu hočem reči, da je sleng neberljiv, če ga uporabljaš vseskozi, so pa vsi registri seveda primerni za obarvanje teksta. Sleng ima še eno negativno lastnost: je namreč precej kratke življenjske dobe, torej nofx, bodo tvoje zgodbe čez nekaj let, kar je za literaturo malo, že pase. Ne misli si, da je uporaba slenga kaj izvirnega, to zgodbe ne bo naredilo zanimive, če ni vsebine, ni ničesar.

mislim, da se človek samo norca dela.