Pisanje naslovov z malo začetnico
Pozdravljeni. Imam vprašanje, na katerega ne najdem odgovora.
Če razumemo pisanje naslovov z malo začetnico kot umetniško svobodo pri naslovih (v knjigi), me zanima, ali v nadaljevanju naslova tudi uporabljamo za vse malo začetnico (tudi za kratice). Zanima me tudi, ali je razlika, če gre za strokovne knjige ali za leposlovne.
Primer:
Naslov: Veselo snidenje članov RK v Mariboru – preoblikovano v: veselo snidenje članov rk v mariboru
Je to ustrezno? Za prvo črko v prvi besedi razumem, ni pa mi jasno za ostale besede.
Upam, da sem dovolj nazorna.
Hvala in lp!
Umetniška svoboda ali/in svoboda oblikovanja pripeljeta lahko tudi do popolnih nesmislov, ki nazadnje nimajo niti umetniške ali oblikovne vrednosti, ki je bila prvotno predvidena.
Živimo pač v časih, ko mora biti vse drugačno, nič konvencionalnega ni več dobro. Tako slišimo za lesene bicikle, čeprav je kovina za ta namen daleč primernejša; tisočletja se je človeštvo trudilo, da bi dobro zmlelo žito, danes pa nam potresajo zrna na kruh itd. itd.
Z jezikovnega stališča je rk v mariboru težko komentirati.
S tem se čisto strinjam … Sama seveda ne bi naredila tako, moram pa nekomu svetovati. Kvečjemu se mi zdi primerna mala začetnica (v imenu umetniške svobode) na platnicah knjige (tudi npr. pri avtorju), nikakor pa ne pri vseh naslovih v knjigi (tako je namreč oblikoval oblikovalec, ne pa avtor, tudi ne lektor).
Vesela bom še kakega argumenta!
Bobek, hvala za komentar!
lp
Toliko že imam opraviti z oblikovalci, da vem, da večino njih jezik kaj malo briga. Seveda razumem, da vsak vidi predvsem svojo plat knjige: avtor vsebino, lektor jezik, oblikovalec pa končno podobo. Vendar pa so na vsakem področju neke meje, čez katere naj drug ne bi posegal. Oblikovalci pogosto mislijo, da bodo odkrili nekaj novega, če bodo povozili kakšno jezikovno pravilo.
Svoje naj bi rekel tudi urednik. Konstruktiven pogovor vseh sodelavcev bi morda dal rezultat, s katerim bi se lahko vsi strinjali.