Pisanje knjig
Hej hej 🙂
Mene pa zanima, kako se da preživljat s pisanjem knjig. Moreš imet odprt s.p. ali kakšen drugi status?
Kako v bistvu zgleda celoten postopek izdaje knjige? Denimo, da ima nekdo doma napisano knjigo in bi jo rad izdal. Kaj je treba storiti? Moreš kontaktirat založbo in jim predlagat svoje delo? In če se zanimajo za pregled, kako se zaščitiš pred morebitno krajo dela in ideje v primeru, da te zavrnejo?
Hvala za odgovore :))
Tole je bilo pa vendarle malo prehudo, gospod Rozman, Mlademu človeku ne morete že kar na začetku vzeti vse volje. Bralci v naši ljubi Sloveniji so, toliko da veste, pa tudi motivacij za pisanje je dovolj! Več kot dovolj, na žalost pa je malo kupcev. Samo poglejte na COBISSOV seznam knjižničnih izposoj. Mladinskim pisateljem in tistim popularnim, ki jih ljudje najraje berejo, pa le pade nekaj denarja, čeravno od tega ne bodo nikoli obogateli. Ampak že to je nekaj vredno, vsaj trud je poplačan. Seveda pa je treba pisati tako, da se bralca pritegne, ne odžene od knjige! Za to ni potrebno nobenega obvladovanja globokega grla!
tako je. dajmo mlademu nadobudnežu, ki se jih kar tre, vliti poguma in ga zaslepiti ter ujčkati dokler ne postane seniorski pisec.
draga gospa gladiola, zahvaljujem se za vašo skrb, toda žal me niste prepričala. menim, da z leposlovjem v sloveniji ne moreš preživeti. lahko životariš nekaj let s kakšnim statusom ali štipendijo ter honorarji, potem pa položnice naredijo svoje (če še kadiš in piješ, je takšnega življenja še prej konec) in se zaposliš s stampedom. še posebej pa ne boš ustvaril z leposlovjem ničesar, če že na začetku ustvarjalne poti po forumih sprašuješ, ali se splača pisati.
verjetno pa sem takšnega prepričanja, ker otroških, mladinskih, vampirskih, trivialnih in kriminalnih zgodb (bi znanstveniki temu rekli žanrske literature?) ne tlačim v resno literarno umetnost, reciva temu leposlovje. morda bi pa mladenka oziroma mladenič rada oziroma rad štancala oziroma štancal popularnost.
ajde!
Spoštovana Reika in Gregor Rozman,
v Sloveniji je nekaj avtorjev, ki živijo od pisanja. A morajo biti nezavidljivo produktivni. Treba se je zavedati, da pišejo žanrsko raznoliko literaturo; naj si gre za otroško, mladinsko, literaturo za odrasle … vse to je literatura in v Sloveniji imamo nekaj resnično dobrih avtorjev. Avtorjem del honorarjev pokrijejo tudi gostovanja.
Je pač Slovenija izjema tudi po podcenjevalnem statusu otroške in mladinske literature, v svetu je precej drugače. Dokler pisatelji govorijo o knjigah za otroke in mladino- da to sploh ni resna literatura- bo pač tako kot je. A tudi to se spreminja. Počasi, a se. Zame je dobra knjiga dobra. Pa če je pisana za otroke, mladino ali odrasle bralce.
Vi, Gregor Rozman, ste morda že kot sedemletni deček prebirali knjige za odrasle?
Večina avtorjev pa res počne še marsikaj: urednikuje, piše članke, recenzije, scenarije, dela na radiu, televiziji, nekdo ima podjetje za vijake, nekdo drug založbo, kdo tudi kuha ali streže v restavraciji …
V slovenskem literarnem prostoru sem prisotna že petnajst let in moj osnovni vir preživetja je pisanje. Res pa je tudi, da nimam avtomobila ali zahtevnih potreb po določenem načinu življenja, a že dvanajst let živim finančno neodvisna in povsem spodobno in udobno življenje.
In podobno uspe lahko vsakomur, ki piše dobro ( in vedno bolje) ter vztraja. Predvsem pri delu. Poznam mnogo avtorjev, ki po dolgotrajnem vrtanju s vprašanji priznajo, da je največja težava večinoma v pomanjkanju discipline. Mnogi pa se tudi (precej) precenjujejo.
Oba vaju lepo pozdravljam in upam, da nadaljujemo ta virtualni pogovor v prijaznem vzdušju.
Simona
Pozdravljeni
Hvala, Simona in Gladiola, za spodbudne besede. Vem, da je s pisanjem knjig težko uspeti in od tega tudi živeti, sploh pa v Sloveniji. Zanimajo me formalnosti, po katerih sem vprašala v svoji prvi objavi, saj mi jih, na žalost, še nihče ni razložil.
Kar se pa tiče mladinske književnosti, osebno, imam opravljen tudi izpit s priznanim italijanskim profesorjem in urednikom in lahko trdim, kot ste omenili, Simona, da mladinska književnost ni kar nekaj vrženega na papir, polnega polepševalnic in pomanjševalnic, temveč, za delom tiči ogromno teorije in posebnega znanja, saj svet otroških in mladinskih knjig temelji na drugačnem znanju kot na tistem za odrasle.
Jaz bi bila zelo vesela, če bi se lahko ukvarjala s pisanjem knjig, če ne drugače vsaj ob drugem delu, kot trdi gospod Rozman. 🙂
Lep pozdrav
Reika
Reika, mislim, da je na Moljih nekaj dolgih tem na temo vsega živega o tem, kako vse se da izdati knjigo in tudi, kaj je za to treba narediti. Gre ta odgovore ljudi, ki so to že naredili, pa tudi takih iz foha. To je tudi najbrž razlog, da nisi prejela odgovora. Skratka, malo prebrskaj stare poste, pa boš zagotovo našla …
Pozdravljena Reika 4 real,
Če imaš roman morda že napisan, bi lahko poskusila pri založbi Murano, ki se nahaja v Seči pri Portorožu. To je založba za mlade, še ne uveljavljene avtorje, vsaj kot je pred njenim odprtjem trdila gospodična Frumen. Pokliči na založbo, pa se bosta morda zmenili, seveda če ni preveč obremenjena s svojimi knjigami, saj jih kar nekaj napoveduje že vnaprej. Toda ob odpiranju založbe je mladim dajala veliko upanja. Vso srečo ti želim!
Kar zadeva založbo Murano … hm … če bi sama pisala, bi vseeno poskusila kje drugje.
Cobbis pravi takole:
Založba je doslej izdala 22 knjig, od tega:
– 11 knjig založnice
– 8 knjig nekoga s psevdonimom Isabelle Grey
– 2 knjigi, podpisani z imenom založnice in Isabelle Grey
– 1 samo knjigo tretjega avtorja
Skratka, zdi se, da gre za rahlo razširjeno samozaložništvo.
Ne vem, osebno se ne bi obrnila na založbo, ki takole formulira posebno obvestilo:
Pesniške zbirke ne sprejemamo, ker ne bodo šle v prodajo. Sprejemamo le zanimive romane, zgodovinske knjige in podobno. Naša založba bo skrbela le za zanimive zgodbe in ne bo natisnila vsega, kar dobi na e-mail.
Tega pa, žal, nisem vedela. Bila sem namreč prepričana, da je založba do zdaj izdala samo tri knjige. Kar se reklamiranja tiče, je to tudi mene zbodlo v oči, pa vendar, mislila sem, da bodo mladi pisci dobili svojo priložnost, glede na to, da je svoj roman na založbo poslala tudi pisateljica Mojca Rudolf. Če je tako, vzamem nasvet Reiki 4 real raje nazaj in naj se dekle ravna tako, kot ste ji svetovali vi, Katja 10!.
Ne vem, bolje kot imeti objavljeno knjigo pri rosnih letih, ne da bi jo kdo spodobno jezikovno pregledal (kar je še najmanj, saj dvomim, da je prav veliko najstniških piscev, ki ne bi potrebovali nekaj krepkih uredniških posegov – zelo milo rečeno), se mi zdi naslednje: knjigo piliti in piliti, dokler ni vsaj približno primerljiva s sorodnimi deli, ki izhajajo pri založbah, ki knjig ne vržejo zgolj v tiskarno. Če nič drugega zato, da imaš možnost primerjave, da vidiš, kje približno si, na kakšni ravni, kaj bi bilo še treba obvladat … Ja, gužva je, seveda, tudi uveljavljeni pisci imajo težave z objavami, sploh ko gre za otroško & mladinsko književnost. Ampak tako pač je – na vseh področjih..
Po drugi strani pa mladim spet ni za obupat: tisti, ki izpolnjujejo določena merila, so prišli do objave pri solidnih založbah, na pamet se spomnim vsaj Nejke Omahen in Asje Hrvatin. Če je prva knjiga “polizdelek”, jo sicer imaš, to pa je tudi vse. Sledi lahko dvoje neprijetnih in žal precej verjetnih reči.
1) Take založbe knjige resda spravijo v knjižnice, kaj več pa ne naredijo zanje – tam pa se utopijo v množici drugih. Če je tvoje ime že znano, to niti ni katastrofa, saj si zmožen knjigo že sam dobro narediti, tvoje ime pa doseže, da bralec vzame knjigo s police v knjižnici/trgovini. Če nisi, pa …
2) Če tvojo knjigo že opazijo, obstaja velika verjetnost, da bo deležna uničujočih kritik – pa ne zato, ker bi bila v osnovi zanič, ampak zato, ker prvenci – tudi dobri – naravnost zahtevajo pomoč dobrega urednika & lektorja
Dvomim, da je to izid, ki bi si ga kdor koli želel, zagotovo pa zlahka uniči voljo po nadaljnjem pisanju, Tega si pa spet nihče ne želi.
Seveda se pri piljenju ni treba zgledovati po Ladu Kralju, ki je s svojim odličnim prvencem počakal kar do 70. rojstnega dneva, malo ležanja v predalu pa ne škodi. Osebno se mi zdi, da je bolje iti ven leto dni prepozno kot leto dni prezgodaj.
Hm… Meni se zdi zelo čudno, ker imam po svojih informacijah izdane knjige z naslednjimi naslovi:
-Strupena vrtnica
-Popolno življenje
-Vampirka
-Insomnija
Katja, če ne znaš uporabljati Cobissa, ti svetujem, da ga malo preučiš. Ker zraven zelo lepo piše, da so knjige “še v tisku”.
Drugače, čisto tako, mimogrede, ker vam gre zelo v nos, da imam toliko izdanih knjig; na založbi sem sprejela nekaj romanov ter slikanic drugih oseb. Glede na to, da še niso pridobile CIP, pa se mi zdi, da se čarobno ne bodo pokazale na cobissu.
Pa še to, Katja: pojdi malo po novejše knjige, boš kar lepo videla, da so pošteno lektorirane.
Sploh pa se ne sekiram za vaše kritike in ljubosumnih izpadov … Če sem iskrena, se vam samo smejem v faco, ker se ne znate niti sprostiti.
Lahko me kritizirate, kolikor hočete … Mene tle ne boste več videli, ker nevoščljivosti ne prenašam. Vsakemu, ki se obrne name za kakšno knjigo, jo pregledam in večinoma vse sprejemam. Ne sprejemam pesniških zbirk, ker sem po svojih podatkih slišala, da se ne prodajajo. In to od ene izmed slovenskih založb!
Nasvidenje.
P.S. Uf, verjamem, da bom dobila kar pikantnih odgovorov – še posebej zato, ker nekateri tle mislijo, da pišem zanič romane. Ok … Pri svojih dvajsetih sem slučajno med 200 naj pisatelji (knjižnično nadomestilo) v Sloveniji in imam štirinajst izdanih knjig. In SO WHAT?
Sodim lahko samo na osnovi tega, kar se “vidi” : če ne morem čarobno videti knjig drugih avtorjev, ki še nimajo CIPa, me za to ne gre krivitii. Priznam pa, da sem spregledala napoved knjige Mojce Rudolf, kar se mi zdi fajn odločitev, saj gre za dobro mladinsko avtorico..
To, ali v Cobissu piše, da je knjiga že izdana ali še v tisku, ničesar ne spremeni.
Kar zadeva lektoriranje: pregledala sem dve knjigi, ki sta bili tozadevno slabi – če ste vmes dobili lektorja in so zdaj knjige jezikovno skrbneje pripravljene, to pozdravljam.
Ljubosumje me pa ne muči, ker me nikakor nima, da bi ustanovila svojo založbo, moji poklicni interesi so drugje.
Lektorirani knjigi sta ponatis Vampirke in Insomnija, ki sta izšli pred kratkim.
Tako, da preden kaj jezikate tle, malo povprašajte… lahko me kar direktno, na e-mail. Dosti stvari se je spremenilo.
Ja, draga Katja, ti si kar lepo napisala, da smo izdali 22 knjig, a to sploh NI RES! Zunaj so trenutno štiri knjige.
Sicer mi je tako ali tako vseeno, kar si mislijo ljudje, ki berejo neko “kakovostno literaturo” po domače spanje, saj volje ne bom izgubila. Nikoli!
Nekdo 1991,
brala sem tvoje komentarje in preprosto ne morem iti mimo osornosti, ki jo v njih izražaš. Že res, da se mladim prisluhne, če ti želijo izdati knjigo, ampak štirinajst knjig pri dvajsetih letih, se mi pa zdi vseeno malo preveč. Občutek imam, da ti bo morda že čez deset let žal, ker si tako hitela z izdajo knjig, kajti pisanje pri devetnajstih, dvajsetih letih, se močno razlikuje od pisanja zrelega človeka. Poleg tega se preveč ponašaš s tem, da si s štirinajstimi knjigami med dvesto najbolj branimi slovenskimi pisatelji. Glede na to, da pišeš ljubezenske romane in kriminalke, ki jih ljudje najraje berejo, tvoje 199. mesto ni ne vem, kakšen uspeh. Pa brez zamere!
Eh, veš kaj nekdo 1991, jaz bom tule gor jezikala, kolikor me bo volja, ne da bi tebe povprašala za mnenje ali dovoljenje. Tebi in tvoji založbi se očitno dogaja ravno to, pred čemer je Katja10 opozarjala Reiko – preveč, prehitro, zelo na približno, kr neki skratka. Pa če ti to priznaš ali pa ne. Že to, da ti je knjigo ponudila uveljavljena in brana pisateljica, pa te knjige še ni zunaj – ne izdane ne v tisku – ker si šele po 21-ih svojih knjigah ugotovila, kot praviš, da si “naletela na napačne ljudi”, bi moralo vsakemu avtorju povedati dovolj. Res.
Pa ne misli, da ti ne privoščim uspeha. Ti ga. Čeprav knjig, ki jih izdajaš, ne bom nikoli brala. In čeprav meniš, da je tisto, kar jaz berem, spanje. Do tega imaš vso pravico. Ampak tudi jaz imam pravico do mnenja, da je to, kar izdajaš ti, pofl. In zaradi teh izdaj me bo že ime tvoje založbe odvrnilo od branja katerekoli knjige, ki bo izšla pri Murano (enako, kot se zelo uspešno izogibam založbi VED). In vem, da nisem edina. Zato je za neuveljavljenega avtorja še kako pomembno, da pazi pri izbiri svoje prve založbe, saj se lahko sloves založbe hitro prenese tudi nanj, ne glede na njegovo dejansko kvaliteto in potencial.
Veliko ljudi ti je tule gor zelo dobronamerno napisalo že marsikaj. Vedno je tvoja reakcija enaka: užaljenost, aroganca, zmerjanje. Škoda. Ker se tu okrog potika veliko pametnih ljudi z zelo različnimi izkušnjami v poslu, ki si se ga lotila. Namesto, da bi jih izkoristila, si jih od sebe odvrnila. Nekoč boš to mogoče celo razumela.
Glej, Enka, mene jezi, da samo pljuvate po meni. In ne, slučajno nimam izdanih 21 knjig, čisto mimogrede. Marsikaj se je v založbi spremenilo, našla sem lektorico, itd… Samo tako, za informacijo, knjige pripravljam več časa in čeprav ti misliš, da prehitro izdajamo, jih ne! Imam knjige, ki so bile napisane leta 2010, pa še vedno NISO izdane! Delam na tem, popravljam jih … Pa še marsikaj bi se našlo.
Tebe lahko odvrača. Mene npr. odvrača literatura, ki jo toliko hvalite.
Glede knjige Mojce Rudolf – KNJIGA BO! In ne moreš pričakovati, da bom njeno knjigo takoj izdala, brez lekture, dobre naslovnice itd.
Sicer sem si že ustvarila mnenje o vas. Nobenemu nimam za polagati računov. Kar kritizirajte, ampak enkrat boste že zaprli usta.
Aja, pa še to Enka; najprej preglej še kakšno knjigo (saj je ne rabi brat, da ne boš prekršila svoje zaobljube) potem pa govori.
Jaz točno vem, kdo mi pomaga in kdo mi ne. S takšnim pljuvanjem po meni, mi gotovo nobeden ne pomaga. Samo dvignete mi živec in me prisilite, da še naprej pišem in vas morim s svojimi knjigami.
Spoštovana urednica/založnica/avtorica,
v branje priporočam spodnji prispevek, v katerem ste morda celo omenjeni:
Dileme knjižnega trga
Tanja, nikar se ne oziraj na tiste, ki vse vedo in vse znajo. Saj veš, da kdor v prazno opleta z jezikom, pri delu ponavadi ni najboljši … najlažje je pač blatiti tiste, ki se trudijo nekaj narediti, iskati njihove napake, šibke točke. Morda pa bosta prav založbi, kot sta VED in Murano prinesli nov veter, ki bo odnesel samozagledance in domišljavce 🙂 Le pogumno naprej, dobri bralci se veselimo novih izdaj obeh založb. Lep pozdrav in čestitke za voljo in pogum, Micko
Nekdo 1991,
saj te nihče ne sili, da odnehaš s tem, česar si se lotila, samo po svojih močeh ti svetujemo. Vem, kako je, če si zasvojen s pisanjem, toda tudi to vem, da je za kolikor toliko dober roman, potrebnega precej več časa, kot pa ga porabiš ti. V enem mesecu napisati roman, vsaj tako sem zasledila za Strupeno vrtnico, to je dosti premalo časa. Vem, da si nekega dne zapisala, kako ti je v glavo padla zamisel za kriminalni roman, ni pa še minil mesec, ko si že pisala, da je knjiga pred izdajo. Kriminalko z oseminštiridesetimi stranmi si bolj težko predstavljam, toda naj bo, koliko strani napišeš, je pač tvoja stvar, je pa vsebina prazna in nezanimiva, kot sem brala kritiko ene od moljev.
Ali kdaj pomisliš, kaj vse bi lahko iz tega romana naredila, če se ti ne bi tako presneto mudilo? Morda čez nekaj let, ko bi bila malo starejša in bi že precej več vedela o kazenskih zadevah.
Ti pa kar bombardiraš s svojimi knjigami, kot bi si želela samo to, da jih imaš čimveč in da se na cobissu povzpneš čim višje.
Kaj, ko bi malo umirila svoj tempo in dala na svoji založbi prednost kakšnemu uveljavljenemu avtorju, da založba dobi ime resne založbe, pa tudi še kakšnemu neuveljavljenemu, ker si mladim konec koncev pred odprtjem založbe veliko obljubljala. Toda vse v svoji meri! Bolje izdati manj knjig na leto, pa da so te brane, če že ne rečem prodajane, kot pa obratno. Ti pa lahko še naprej mirno pišeš, toda nekaj knjig poskusi prihraniti za čez nekaj let! Pa boš videla, kako se jih da še izboljšati!