Lp!

Imam eno vprašanje. Sam pravopis precej obvladam, ampak vedno znova naletim na težave pri grafičnem oblikovanju, kjer je potrebno zaradi lepega izgleda marsikaj prilagoditi, čeprav slovnično ni čisto pravilno. Zanima me, kako daleč lahko gredo te mej. Ali mogoče obstaja kakšna literatura na to tematiko? Hvala

a lahko daš kak primer? ker vsaj po mojem mnenju slovnica in zunanji izgled besedila nimata nobene zveze. ali pa misliš poezijo?

Npr. za neko gostišče naštevaš ponudbo, ampak je vsaka stvar v svoji vrsti:
– dobra hrana –
– prijazno osebje –
– domača glasba –

Pravilno bi bilo, da je prva beseda z veliko, ostalo z malo, ker je naštevanje. V tem primeru ne vem ali je bolje pisati vse z malo ali z veliko.

Ni ravno tako, kot si napisala. Npr. imaš poved:

V naši gostilni vam nudimo:
– dobro hrano,
– prijazno osebje, (tukaj je lahko tudi in, vendar pri tem vejica odpade)
– domačo glasbo.
Za dvopičjem se namreč poved nadaljuje z malo, razen v posebnih okoliščinah, ki jih pa v tem primeru ni.

Lahko pa imaš:

Kaj vam nudimo?
– Dobro hrano,
– prijazno osebje, (kot zgoraj!)
– domačo glasbo.

Še varianta:

Kaj vam nudi naša gostilna?
– Dobro hrano.
– Prijazno osebje.
– Domačo glasbo.
V tem primeru je vsaka alineja svoj stavek ali kako bi temu rekli, brezglagolska poved, recimo.

Drugače pa imaš o naštevanju po alinejah v pravopisu.

Uporabila sem to tretjo opcijo, nisem bila prepričana ali je to sprejemljivo, ker to v bistvu ni glagolska poved. Hvala za dobro razlago:)

– dobra hrana –
– prijazno osebje –
– domača glasba –

Tudi tako je sprejemljivo, če to narekuje oblikovanje.

šecjen,

sweetchild je moškega spola, tvoj odgovor pa tudi ni legitimen – v SP najdeš tudi drugačna naštevanja, kot si jih predlagal ti.

pa itak.