Mislim, da si knjiga Petra Vilfana in Tadeja Goloba zasluži posebno temico, saj gre za neverjetno lep primerek dobre avtobiografije, kakršne pri nas še ni bilo in ki se lahko enakovredno meri tudi z dobrimi tujimi deli. Sploh če pomislimo, da športniki navadno ne zmorejo povedati kaj prav posebno zanimivega – navadno gre pretežno za dolgočasno opisovanje mukotrpnih treningov in uspehov, ki jim sledijo, v najboljšem primeru pa dodajo še nekaj ne prav zanimivih puhlic in anekdot.

Pri avtobiografijah prav osuplja, kako jim v večini primerov – pa naj jih pišejo sami “liki” ali drugi – uspe iz fantastičnega gradiva spraviti skupaj prav neberljive in na smrt dolgočasne knjige. Tako sem nad to zvrstjo bolj ali manj obupala; zadnja, ki sem jo prebrala je bila solidna biografija Marlona Branda.

Na priporočilo moljev sem se le spravila nad Vilfana – in končno sem enkrat med branjem naravnost uživala. Seveda je k temu pripomoglo to, da sem košarkarsko blazna, ampak tudi mimo tega je zadeva zares vredna branja in preseže pričakovanja.

Predvsem mi je všeč, da je Tadeju Golobu uspelo zadevo zapisati tako, da knjiga vzbudi vtis, kot bi jo v celoti napisal Vilfan: iz nje veje njegov značaj, res se čuti, da se je Golobu uspelo zadržati in biti “zgolj” zapisovalec in nekakšen dramaturg – vse ostalo je najbrž Vilfanovo delo. Bralec ima občutek, kot bi z njim sedel v fotelju in ga poslušal. In ker Vilfan zna pripovedovati (brez dlake na jeziku), smo dobili sočno biografijo o njem in košarki, ne pa dolgočasnega popisa neke uspešne kariere.

Kot zanimivost še zapis iz besedila Miljenka Jergovića z naslovom Slovenci (Zgodovinska čitanka 2) v katerem pošimfa slovenske muke s kolektivniomi športi in omeni tudi Petra Vilfana:
“Tačno, Slovenci su imali i nekoliko košarkaša (…) Vinko Jelovac ima samo onaj svoj horog i vjerojatno ga trenira trideset sati dnevno, pa i njega možemo eliminirati, dok je Pero Vilfan lud čovjek te samim tim nije Slovenac. Onako kako on gađa i kako se nervira, to postoji samo u Sarajevu, tuzalskom bazenu i srednjoj Srbiji.” 😉