pesto

Prvič v življenju sem kupila in jedla omako PestoGenovesse in mi ni čisto nič všeč. Mara kdo, kako jo jeste?

Seveda maramo!!! Jaz jo obožujem. Lahko jo jem tudi z žlico iz kozarca :-)))
Sicer pa jo največkrat kombiniram s testeninami in kot namaz na toplih kruhkih. Zdaj, ko je na vrtu veliko sveže bazilike jo pogosto pripravim doma, s tem, da namest pinjol, ki so nesramno drage uporabim zmlete mandeljne.

Odkar delam svoj pesto, mi tale P. genovese ni več všeč. Včasih mi je bil pa zelo. Zdaj v mikserju velikokrat pripravim pesto iz sveže špinače, rukole, olivnega olja, parmezana, česna in mandljev ali pa namesto špinače zmeljem suhe paradižnike. Okus ni tako oster kot pri kupljenem, je pa seveda vse stvar okusa, res je tudi to, da nisem pretiran ljubitelj bazilike. Vedno naredim vsaj dva lončka, da imamo vsaj za dvakrat. Pesto je dober še 14 dni po izdelavi. Ponavadi je lonček prej prazen.

Lp Neja

Joj, pa to je res dobro:)))

Se zasciten je – pravi pesto Genovese, ker je bazilika s tega podrocja prav nekaj posebnega. Dokler ne pokusis, ne mores verjeti, kako zemlja deluje na rastline. Intenzivnost zelene barve, okus, aroma. Seveda je to, kar kupujemo v trgovini le priblizek od tistega, ki ga delajo ob zahodni it, obali:)

Sette terre je pa itak raj na zemlji:))))

Lep pozdrav

Pesto je stvar, ki sem jo v zadnjih letih največkrat jedla. Ga obožujem. Res je, da je domače naret vsaj meni najboljši in da mi za pinjole ni žal niti tolara. Včasih dam pinjole, orehe, mandlje…Obvezno pa dosti bazilike ali rukole, čemaž…
Nad kupljenim pestom sem bila razočarana.
Ko čujem za besedo pesto vem, da bo na krožniku nekaj zares dobrega. Vsekakor pa morajo biti Bariline testenine.

Jaz ga tudi na debelo namažen na kruh, seveda pa mora bit doma narejen. Nekoč nisem imela pinolov in sem dala kar kikirikije…ma je bilo še bolj fino. :))

Pesto je pri nas zakon! 🙂 Vedno mora biti v hladilniku, čeprav ga ravno zdaj ni (hmmm….pa saj gremo jurtri v mercator).

Babi, ka oz. kje je ta Sette terre – mi lahko malo več poveš (letos bi rada šla malo na potep po takšnih luštnih in mirnih ital. pokrajinah….) Hvala!

LP

mogoče pa ti je premočen.
Enkrat sem brala recept, da kuhane testenine najprej zmešaš s skuto ali kislo smetano in potem na vsako porcijo daš samo žličko pesta…
Nam je tako všeč..

Zala draga, kaj sem mislila ( verjetno nic), ko sem napisala Sette terre, ko so pa samo

Cinque terre

To je 5 krajev ob Ligurski obali pod Genovo ( obcina La Spezzia). Cisto ob morju, vasice na skalah, terase z agrumi, oljkami…

Vcasih raj za gusarje:)))) Iz te skromne zemlje so uspeli narediti cudez.
Ves ta del obale je pod zascito Unesca. Jahtni turizem zelo omejen.

Tam so doma sardoni in ribe sploh. se sladico znajo narediti z njimi:)))

Vasi povezuje simpaticni vlak. Prides lahko tudi s trajektom.

Sicer je to pravi raj, nekoc dosegljiv samo z morske strani.

Poglej v Yahoo, je v italijanscini in anglescini, slike, turisticne informacije…
vse. Ti samo klikaj in si napasi oci:))) In povej, kako se ti zdi:)))

Pozdravcek

U, Babi, tole si je pa vredno pogledat! Pa kaj pogledat na internetu, v živo!!
Krasno je videt, prav pravljično.

Ampak pesto mi pa še vedno ni dober! Bralka, veš da sem ga jaz tudi “redčila” s kislo smetano, da sem ublažila okus, čeprav nisem tega nikjer prebrala. 🙂

Pinjolca,pa kaksne ” feste” imajo!!!
Hrana pristna domaca; vse, kar jim da narava. Nobenih afnarij… zelo preproste in slastne jedi.

Res se splaca videti; pa kako skrbijo za svoje kraje; onesnazevanje narave, morja…strogo nadzorovano in prepovedano. Zdaj ljudje zivijo dobro od turizma in prekrasnih nasadov , kjer ni skropljenih pomaranc ne limon. Joj, kako disi povsod…po agrumih in morju:)))

Se po drugi sv. vojni je bila velika revscina. Potem pa je vse to postalo narodni park pod okriljem Unesca.
Kaksne terase, da ni odnasalo zemlje, so zgradili.
Bloke kamna so vozili z ladjami in helikopterji.

Bi kar spet sla:) Lep pozdrav Babi

Ko sem prvic jedla kupljeni pesto genovese iz kozarcka, sem rekla ‘zakaj pa delajo tak cirkus iz tega?’

Ko sem ga zacela delat sama, sem pa videla, zakaj…:)) skratka, meni se zdi, da se noben kupljen pesto ne more primerjati z doma narejenim. No ja, bled priblizek je tisti, ki se ga da kupit v Famili v rinfuzi – da nekako prebrodimo zimo…:))

Babi, nekaj je res – znas cloveku vzbudit skomine, pa ne samo za kuho! Tele Cinque terre si bo treba takoj pogledat na internetu, cimprej pa se v zivo!

Ob tvojih besedah sem se spomnila na “stop bratstva in edinstva”, ki sva ga naredili s prijateljico po bivsi Jugi nekaj let pred razpadom, takrat sva bili se v srednji soli in sva sli na stop na skrivaj:)) – med drugim sva se ustavili v delti Neretve, ki se mi je takrat zdela neresnicno lepa. Sadovnjaki, agrumi, kiviji, lepo obdelane njive, pa sveza, blaga klima – raj na zemlji.

pozdravcek,

proxima

Joj, joj! Kako leeeeepo! res prekrasna dežela, oz. 5 dežel 🙂 …….hmmm, mogoče se še pa odpravim tja letos z eno kolegigo iz faksa, ker iščema eno lepo, ne preveč drago in tudi ne preveč oddaljeno destinacijo in tole bi bilo kot nalašč…Najbolj všeč sta mi vasici Monterosso in Vernazza! Babi, a ti si že bila tam?

LP

Hej!

Da Proxima, so kraji, ki jih ne pozabimo. Vidve sta sli na naskrivaj na stop:)

Jaz sem pa Jugo v srednji soli temeljito obdelala dvakrat med pocitnicami in to s “Ferialnim savezom”, ki je takrat krasno deloval in bilo je poceni. Tudi nekaj profesorjev je bilo zraven, pa smo se kljub temu imenitno imeli:)

V Lj smo startali – se spozanli se z dijaki iz drugih krajev Slovenije. Potovali smo z vlaki ( tudi ozkotirno progo preko Crne Gore do morja smo dali skozi), ladjami, avtobusi…

Izredno dozivetje z ladjo po Donavi skozi Djerdap.
Dolina Neretve – lepo:))) Se zdaj kupim prve mandarine prav te, ki prihajajo od tam.

Zala, imam sorodnike v Genovi in sem obiskala 5 terre ze trikrat.

Ce mene vprasas, bi vama svetovala…:

Lep pozdrav Babi