Pesem o neki roži

Ko nežno božaš me, se topim, ko objemaš me, se samo zate v najlepši cvet spremenim.

Tvoje nežne roke mi cvetke zalivajo, ki najlepše barve dobivajo. Ko gledaš me, samo zate cvetim, dehtim, si večnosti s teboj želim.

(by me) ?

WTF

Jaz sem marjetka,

vesela že spet,

a čebelca je s cvetka

požrla ves med.

Jaz sem gartroža,

lepa kot slika,

ne spominjam na mroža,

sem res kot se šika.

Še mačeha tudi.

Sem mehka kot žamet,

čebela se trudi, požrla mi pamet.

Ni za kaj.

Lepo.

Hvala.

Davno nekoč je živela taka lepa rožica, ki je res lepo cvetela. In v spomin na njo so nastali tile verzi. Včasih se še spomnim na njo. Koliko življenja in radosti je imela v sebi.

Včasih tako verzi nastanejo zaradi velikega veselja, globoke žalosti ali pač ima nekdo dar pisanja kar tako ?

Nimam posluha za te zadeve, če boš še pa kaj objavila bom prebral.