V obupanem dolgčasu sem zgrabil Pekićevo Steklino (ja, Vrhunci stoletja), in knjiga je v trenutku zgrabila mene. Nekaj stvari, ki so me pretresle:
– Ime avtorja in naslov sta me zadnjih nekaj let navdajala v prepričanju, da je to ena takšna srbska beda, ki se bo dogajala v kakšnem zakotju Zlatibora. Pa se ne. Akterji (razen …) sploh ne zapustijo Heathrowa.
– Pekić se je na knjigo izjemno pripravil. Okej, ozadje stekline, virusi in podobno zlahka popišeš s pomočjo kakšnih zdravnikov, skrito življenje letališča, ki ga naključni potniki niti slučajno ne opazimo, pa že težje. Knjigo je pisal leta 1981, torej pred internetom.
– Malce me je zmotila “religiozna razsežnost”, ki se mi je zdela za lase privlečena, a mogoče pekić pač ni mogel drugače. Bili so pa to tudi drugi časi. Mi, revčki, smo se ravno poslovili od maršala …

Skratka, prava “moška” knjiga, ki po mojem ženskemu bralstvu večinoma ne more ustrezati. Ste brali? Še kakšno mnenje?

Ej, Toro, ne mi mahat z rdečo cunjo ‘moških knjig’! Veš, da jo bom potem prebrala že zanalašč! 😉

Sicer pa opažam, da bereš ravno tiste knjige, ki jih imam sama na bralnem seznamu. Od zdaj naprej te bom uporabljala za orientir. :)))

Oja, z rdečo cunjo mislim malo zares, malo za hec. Po eni strani bi si želel kakšne bolj ognjevite razprave na tem mrvem forumu, pa očitno tudi provokacije ne pomagajo, po drugi strani pa zares mislim, da se moški lažje vživimo v denimo akcijske in kvazi-znanstvene zadeve v literaturi. Kakorkoli, res me zanima, kako boš prenesla Steklino.

Za orientir pa me nikar ne uporabljaj – zadnjih pet dni sem se glodal skozi Pavesejevo Lepo poletje. Špehec ima celih 88 strani …

Pa kaj vam je s tem moškim in ženskim knjigam in pisanjem in branjem. Saj nismo več v sedemdesetih v času burnih feminističnih razprav. Knjige so dobre ali slabe, tukaj se vse konča. To je rekel Oscar Wilde že pred več kot stotimi leti pa ga še zdaj nihče ne posluša.

Nisem povsem prepričan, da so vse knjige pisane za oba spola. Pa nočem sedaj nekih verskih vojn z AFŽ-jevkami in sekcijo Lilit. Lahko ti rečem, da ne poznam ženske, ki bi si ji upal priporočiti Steklino. Steklina, pa kakšen Kingov The Stand, pa Ellisov American Psycho so (spet po mojem) knjige, ki jih lahko v glavnem prenese samo moški želodec in ki jih prebiramo moški. Potem pa pride velika večina knjig, v katerih uživamo vsi.

Sama, recimo, obozujem pustolovske, vohunske, akcijske romane, ce imajo pa se malce skrivnostno ozadje in so fajn napisane – se bolje!
Tudi sama sem bom lotila Pekica – a kaj ko kar naprej berem le tisto, kar sproti izhaja – sluzbeno (mi je itak v veselje) – ostalo branje zal stoji na policah…

Bibaetc,
da ne delaš na Mladinski knjigi? Sklepam po
http://med.over.net/phorum/read.php?f=33&i=7665&t=7665
Hm, morda vseeno preberi še kaj neslužbenega, saj veš, razširjanje obzorij pa to.
Sicer pa je Pekićeva Steklina po moje eden najboljših romanov s področja nekdanje Jugoslavije. Pa še tisto idealno lastnost ima, da v njej uživa literarni začetnik ali pa izbirčni sladokusec… Priporočam!

In tako zgoraj podpisani preklicujem svoje izjave, da Steklina ne more biti všeč nežnejšemu spolu. 🙂

Morda ne bi skodilo, ce bi sel malo med ljudi, oz. zenske in spoznal, kaj jih zanima in kaj ne, oz. videl, da le niso z Venere in da moski niso z Marsa, ampak da zivimo skupaj in da smo si zelo podobni. In ne mi govort o tem, kaj lahko prenese moski zelodec, poznam kar nekaj moskih, ki ne prenesjo Sada in Ellisa in podobno, pa se jim zaradi tega DNK se ni spremenil.

Hehe, daj no, eno majhno provokacijo in/ali pa že lahko ločiš od šovinizma, a ne? Potem se vsaj imamo kaj pogovarjati na tem forumu.

Sedaj me pa čakata ena pokakana (ženska) ritka in plenička. 🙂

Hotel sem reči: “provokacijo in/ali zmoto”. Ups.

ne, ne delam pri MK! 🙂
se je treba mal zakamuflirat!… 🙂

Steklina me je potegnila, vlekla, vlekla (mama, ki je ravnokar spet v službi nima ravno časa za knjige)…. in me še drži, ćeprav sem jo že prebrala. Nora knjiga! Nepričakovana, glede na avtorja, naslov… – pa sem res polna stereotipov! Res je, za želodec ni bila najboljša, še posebej, če jo bereš po par strani pred spanjem. Pravzaprav ne vem, zakaj nisem še te odložila na polico, kjer jih kar nekaj čaka na bolj branju naklonjene čase… Ni mi žal, čeprav se mi zdi, da me je kdaj preganjala v spanju…

Zdajle se uspavam s Henklom Mannklom. Črnčev prst me je kar nekaj noči strašil… :-)))

Lep dan,
Irena.

Hvala za tole razpravo……zdaj bom Steklino zagotovo prebrala :).

Lep pozdrav, maja.