“Patetično” – grejo še komu lasje pokonci?
Zadnje čase v slovenščini opažam inflacijo nepravilne rabe besede ‘patetičen (-čna, -čno ipd.)’. Očitno se je začelo s kakim šlampastim prevajalcem, ki se mu pač ni dalo gledati v slovar (kjer bi črno na belem pisalo, da se angleški ‘pathetic’ v nobenem pomenu, kontekstu in rabi ne ujema s slovenskim ‘patetičen’), nadaljevalo s podobno šlampastimi posnemovalci in nazadnje razmahnilo do te mere, da že Violeta Tomič v Najšibkejšem členu ošteva tekmovalce, češ da so zbrali ‘patetičnih xxx tolarjev’. Res me jezi, ko Slovenci takole ‘kupujejo’ besede kar na lepe oči, ne da bi preverili, kaj se skriva za njimi. Je še kdo, ki ob takšnem dogajanju postane tako ali drugače nejevoljen, če ne kar nemo besen? Ki se mu zdi vse skupaj bedno ali usmiljenja vredno, kakor bi ‘pathetic’ pravilno prevedli?
Patetično še zdaleč ni edini amerikanizem, ki se je vgnezdil v slovenščini zaradi njenih “patetičnih” uporabnikov. Jaz pri vsakem takem primeru dobim ošpice, kar pomeni, da za ošpicami zbolevam praktično vsak dan, včasih tudi večkrat. Ne samo besede in izrazi, v slovenščini se uveljavlja tudi angloamerička skladnja, ne glede na to, da si jezika skoraj ne bi mogla biti bolj narazen, kot sta si.
Ja, res smo pravi patetični psihoti in samo upamo lahko, da bo slovenščina vsaj za silo preživela tudi ta val ogrožanja, kot jih je že toliko.
Me moti, ja. Ker je posledica neznanja enega in drugega jezika. Res pa je tudi, da je jezik živ, to pomeni dovzeten za vplive. Če nam je všeč ali ne, to je naravi proces. Saj zdaj še zdaleč več ne govorimo tako, kot npr. v času Trubarja, pa se nam to ne zdi nič čudno. Sklepam, da (čeprav se jezik zdaj nekoliko počasneje spreminja, ko imamo pravopis, šole, radio, knjige …) da bo Slovenščina čez nadaljnjih 500 let precej drugačna kot danes.